Še vedno, kot opozarjajo ekonomisti, je prisotna stabilizacijska paradigma namesto razvojne, ki je, za zdaj že nekaj let le zapisana med slovenskimi gospodarskimi cilji. Rezultati raziskav se za gospodarski razvoj in krepitev mednarodne konkurenčnosti podjetniškega sektorja skoraj ne uporabljajo. Manjka predvsem ustrezna in celovita vladna strateška misel: "Tisti, ki vladajo, morajo vedeti, kako upravljati; če vidijo, da dodana vrednost pada, morajo ugotoviti, zakaj, in takoj ukrepati," pravi Stanič, ki je pripravil predlog novega zakona o raziskovalni in inovativni dejavnosti Slovenije. Ideja o oblikovanju nacionalnega inovacijskega sistema se naslanja na pozitivne izkušnje inovacijskih sistemov Finske in Irske. Predpostavlja tripartitno sodelovanje državne, akademske in zlasti gospodarske baze: "Z novim zakonom bi,« tako Stanič, "premostili prepad med raziskovalno sfero in industrijo ter začeli intenzivno izrabljati rezultate domačih ter tujih raziskav in tehnologij za povečanje blaginje države. Glavni cilj je naše proizvode narediti konkurenčne na globalnem trgu in povečati njihovo dodano vrednost."