Financial Times o ameriški avtomobilski industriji: Po vseh ZDA se na parkiriščih prodajalcev avtomobilov kopičijo vozila, saj je proizvodnja preprosto prevelika, da bi jo trg zmogel pogoltniti. Ford in General Motors imata skupno kar 400.000 odvečnih vozil, kar je enako letni proizvodnji dveh srednje velikih tovarn. Medtem ima Chrysler še nekoliko večje težave, saj je predvideni dobiček dveh milijard dolarjev fikcija, resnica je bliže 1,2 milijarde dolarjev izgube. Vzroki za težave v Detroitu so trije: premajhna prodaja, cenovna vojna in neurejene finance. Vse skupaj pa izhaja iz dejstva, da ameriški izdelovalci vozil niso sposobni tekmovati z japonskimi. To ni prvič, saj so bile težave precej podobne v devetdesetih letih, ko so bolj zanesljivi in cenejši japonski avtomobili spravili ameriško avtomobilsko industrijo na kolena. Veliki trije iz Detroita so se takrat rešili z zmanjševanjem stroškov, z novimi modeli vozil, izboljševanjem kakovosti, in kar je bilo ključnega pomena: devetdeseta so bila čas nenadnega izjemnega zanimanja kupcev za vozila, kot so poltovornjaki, vozila za prosti čas in enoprostorci, kjer so bili ameriški izdelovalci močni. Po drugi plati sta jih rešila še gospodarska recesija na Japonskem in močan jen. Naivno bi bilo, če bi tudi v današnjih razmerah pričakovali kaj podobnega. »Na začetku devetdesetih je bog z roko, v kateri je imel poltovornjake, enoprostorce in vozila za prosti čas, segel na Zemljo in rekel: Detroit, to je moje zadnje vmešavanje,« pravi Sean McAlinden, ekonomist in raziskovalec trga. Ameriški izdelovalci so se na tragedijo enajstega septembra odzvali z velikimi popusti pri nakupih novih avtomobilov. To je bila dobro zamišljena kratkoročna rešitev, zdaj pa se mnogi bojijo, da je zniževanje cen ušlo z vajeti. Analize kažejo, da veliki trije v povprečju ponujajo kar 3655 dolarjev popusta na avtomobil, čeprav njihova tržna vrednost pada, enako velja za prodajo. Dodatne skrbi povzroča dejstvo, da se kupci še vedno raje odločajo za japonska vozila. Honda, Nissan in Toyota v povprečju ponujajo 1197 dolarjev popusta na vozilo, a je njihova prodaja poskočila za deset odstotkov. Trg poltovornjakov, ki je bil dolga leta tržni segment, v katerem so imeli Američani monopol, postaja vedno bolj zanimiv tudi za daljnovzhodne izdelovalce. Za nameček se veliki trije spopadajo še z enim problemom, ki je vse prej kot zanemarljiv. Zaradi nižanja vrednosti delnic in nizke inflacije imajo vsi trije črne luknje v svojih pokojninskih skladih. GM je imel lani kar 19,3 milijarde dolarjev primanjkljaja, kar je enako tržni vrednosti samega koncerna. Američani se tega zavedajo in ogenj krize gasijo na različne načine: izboljšanje kakovosti izdelkov, modernizacija tovarn, zmanjševanje stroškov in predstavitev novih modelov. Mnogi so prodali nekatera zelo draga podjetja, ki so jih kupili še v dobrih starih časih; tako je GM prodal Hughes Electronics in Ford je storil enako s Kwikfitom, trgovsko verigo za distribucijo in prodajo izpušnih cevi in pnevmatik. Tudi kupci sami nekoliko pripomorejo k izboljšanju položaja, saj še naprej kupujejo avtomobile s popusti, namesto da bi z denarjem varčevali. Vendar to ne bo dovolj, saj v primerjavi z devetdesetimi leti zmanjševanje stroškov ne more držati koraka s hitrostjo padca cen; danes je velika večina japonskih avtomobilov, ki so naprodaj v ZDA, tam tudi narejenih, kar pomeni, da morebitna rast jena ne bi imela takšnega vpliva kot pred desetimi leti. In za konec je tu še nizka inflacija, ki preprečuje, da bi borze zapolnile vrzeli v pokojninskih skladih.