ni naučil, kako naj otroka vzgaja, čeprav je bila od prvega dne naprej sama odgovorna tako za njeno vzgojo kot za izobraževanje. Helen pa ni popustila zlahka. »Davi sva imeli s Helen krasno bitko. Čeprav se na vso moč trudim, da je ne bi vzgajala s silo, se je temu zelo težko izogniti. Helenino nemogoče obnašanje pri mizi ti dobesedno vzame sapo. Z rokami grabi hrano z naših krožnikov in kadar servirajo novo jed, prijemlje sklede in si jemlje iz njih, kar ji ugaja. Danes zjutraj ji nisem dovolila, da bi segla na moj krožnik. Trmasto je vztrajala pri svojem in tako sta se najini volji krepko spopadli. Družina pri mizi se je močno vznemirila in vsi so odšli iz sobe. Zaklenila sem vrata jedilnice in naprej zajtrkovala, čeprav se mi je hrana zatikala v grlu. Helen se je vrgla na tla, brcala in vreščala in mi na silo poskušala spodmakniti stol. To je trajalo kakšne pol ure, nato je vstala, da bi ugotovila, kaj počnem. Dovolila sem ji, da je razumela, da jem, nisem pa ji dovolila, da bi segla na moj krožnik. Začela me je ščipati, a vsakič, ko je to storila, sem jo udarila. Potem je šla pogledat okrog mize, kdo še sedi pri zajtrku, ker pa ni našla nikogar razen mene, jo je to precej zbegalo. Čez nekaj minut je sedla na svoj stol in začela s prsti zajtrkovati. Podala se ji žlico, a jo je takoj zalučala po tleh. Prisilila sem jo, da je vstala in žlico pobrala. Končno mi je uspelo, da je spet sedla na svoj prostor, držala sem žlico v njeni roki in jo prisilila, da je z njo zajemala hrano in si jo nosila v usta. Čez nekaj minut je popustila in mirno zajtrkovala. Ko je pojedla, je vrgla prtiček na tla in stekla k vratom. Ko je opazila, da so vrata zaklenjena, je spet začela trmoglaviti in vreščati in ves prizor se je ponovil. Potrebovala sem še celo uro, preden mi je uspelo, da je zložila prtiček. Tedaj sem jo spustila na prosto, v sončni dan, šla v svojo sobo in se popolnoma izčrpana vrgla na posteljo…,« je Anne Sullivan napisala v pismu. Njen načrt, da si bo zaupanje Helen pridobila na enak način kot zaupanje deklic, ki slišijo in vidijo, je spodletel. Helen se na ljubeznivost sploh ni odzivala. »V tihem, mračnem svetu, v katerem sem živela, ni bilo ne močnih čustev ne nežnosti,« je zapisala Helen v svojih spominih. Kljub temu je nekaj zanimanja za učenje le pokazala. Anne ji je že drugi dan dala punčko in ji, potem ko se je z njo malo poigrala, v roko s prsti črkovala besedo punčka. Čez čas ji je dala v roke drugo punčko