"S petnajstimi leti sem začel delati pri zidarjih. Povsod so ponujali pijačo, počasi sem se je navadil. Imam približno dvajset let delovne dobe, toliko časa sem tudi že brez službe. Z ženo sva se ločila. Pred tremi leti sta me bivša žena in sin vrgla iz stanovanja v Podlubniku. Nisem imel kam, prišel sem v hišo za brezdomce v Staro Loko. Tu imam svojo posteljo, družbo, enkrat na dan toplo hrano, manjka pa bonov. Za pijačo denar nekako naprosimo. Pijemo vse, kar dobimo. Vem, da me je v takšno življenje pripeljala prav pijača. A se je nisem mogel odreči. S sinom nimava nikakršnih stikov, hčerka, ki je poročena v Šiški, pa me od časa do časa obišče, me opere, da kakšen tolar, predvsem pa mi brani piti. Z zdravjem je bolj slabo. Večkrat sem bil že v bolnišnici, nazadnje pred mesecem dni na Jesenicah. Čudno, da se sploh še držim. Življenje, ki ga živim, ni najboljše, raje bi bolje živel, a za to nimam več moči."