Ko sem v miru pokadil cigareto in si pretegnil od spanja otrplo telo, me je za trenutek imelo, da bi si še nekaj časa lastil celotno klop, a trajekt se je skupaj z oranžno svetlobo, ki je počasi silila izza nepreglednega morja, hitro prebujal in na palubi je bilo vsako minuto več vidno zaspanih ljudi. Tako sem raje počasi pospravil spalno vrečo in podlogo, si v bližnjem stranišču nekoliko osvežil obraz ter spotoma ugotovil, da kavarna, v katero sta me prejšnji večer skušali spraviti uslužbenki, še zdaleč ni odprta. No ja, kaj pa bi drugega od Grkov sploh lahko pričakoval? Vsi vedo, da pred sedmo ali še raje osmo zjutraj niti ne vstanejo iz postelj.