jo je stresel, da mu je skoraj ostala v rokah. Odvedel jo je v svojo sobo in medlo mu je sledila. Posadil jo je na posteljo, ki je bila postavljena nekoliko stran od žimnice, kamor se je zvalil sam. Pozabila se je sleči, ko je v temi prisluhnila njegovemu dihanju in šumu utripanja lahnih peruti. Lučki cigaret sta goreli v temi in na izpraznjeni terasi se je veter igral s prašnimi delci. Po pepelnikih so ležali ogorki, zaznamovani s šminko in steklenice so nemo stegovale svoje vratove, iz tal so se dvigale meglice, Metulj in Riva pa sta ležala v puhastih gnezdih žimnic, pod obrazom afriške maske, med kupi knjig, ležečimi naokrog po sobi. Rivo je odpihnil rahel šum padajočega perja in zbudila se je, ko je v ozkem snopu svetlobe na vratih stala Rdečelaska in stegovala vrat v sobo kakor ljubka rdeča goska. Metulj se je pognal z žimnice in tedaj je Riva v resnici videla odtis kril, ki ga je pustil na rjuhi, jasen odtis, obrobljen z drobnim rumenim prahom.