Vzornik je odkritosrčni Kocbek. »Sicer pa boste Dimitrija, kadar je seveda doma, in to je večinoma ob poznih večernih, da ne rečem nočnih urah, našli v njegovi delovni sobi,« še razloži gospa Marjetica in odpre vrata v sobo, prepolno knjig. »Ja, knjige so pri nas velik problem, skorajda jih nimamo več kam dati, zato sem jih nedavno kar veliko podaril piranski knjižnici«, doda Dimitrij Rupel. In ko smo že pri knjigah: čez nekaj dni bo luč sveta ugledalo njegovo najnovejše delo, Prevzem zgodbe o uspehu, ki ga je na sedemstotih straneh končal med počitnicami. Seveda nas zanima, kaj lahko pričakujemo. »Ključna stvar, ki sem jo želel doseči, je resnica. Knjiga zelo odkrito razkriva, kaj je v ozadju posameznih zadev, ki so morda v javnosti izzvenele drugače. Pred letom dni si te knjige ne bi upal izdati. Zdaj, ko so vse pomembne preizkušnje za nami, pa menim, da je napočil pravi čas, da osvetlim aktualna razmerja v slovenski politiki v obdobju od Vatikanskega sporazuma do mojega odhoda iz MZZ.« Tako bomo v knjigi na primer izvedeli, kaj se je dogajalo v ozadju obiska kanclerja Schroederja pri nas, veliko je pisem, ki jih je Dimitrij Rupel pisal predsedniku vlade in predsedniku države. »In ne drži, da je knjiga v celoti nastala v nekaj tednih. Knjigo sem sestavljal zadnjega pol leta, za njeno podlago pa sem uporabljal svoje zapiske, ki so nastajali sproti. Ko sem se vrnil domov s kakšnega pomembnega sestanka, sem sedel za računalnik in si vse zapisal.« In kdo je knjigo prebral prvi? »Prva jo je prebrala moja žena.« Njen odziv? »Svetovala mi je, naj nekatere svari, ki so bile prehude, spustim, zamenjam nekatere besede. A kljub temu je ostalo veliko napetega branja.« Je imel pri pisanju kakšnega literarnega vzornika? »Kocbeka, ki je prav tako pisal zelo iskreno, z osebno noto.«