Včasih, za kakšno posebno priložnost, pa si je vzel tudi čas. Ko je izvedel, da je zbolel njegov prijatelj, tri vasi stran je živel, štiri ure hoda je bilo do tja, je vpregel konja v zapravljivček in se že zjutraj odpravil na obisk; vrnil se je na večer. Pravil mi je, da mu je kar malo nerodno, da si za prijatelja vzame tako malo časa in da bo odslej to popravil.