prej sem obrzdala svojo radovednost, po juhi pa nisem več zdržala in sem ga vzela v roke, da bi pogledala vsaj, kdo mi ga je poslal. Oče in mama sta me opazovala kot pod drobnogledom. Saj me bo kap! Izbuljila sem oči! Pismo je poslala najbolj priljubljena dekliška revija Sweet 16. »Zakaj si pa dobila pošto od te revije?« me je vprašal očka. »Upam, da ne gre za račun? Saj veš, da sva proti temu, da bi bila naročena na takšne revije.« »Saj se nisem naročila, prisežem! Le zakaj bi se, ko pa lahko pri Mili v frizerskem salonu vse revije preberem brezplačno.« Moj oče je po tem zagotovilu svoje zanimanje preusmeril na glavno jed. Kunec v oljčni omaki po starem ciganskem receptu Feliksine prababice. Ja, bila je prava mojstrica v kuhanju in zato tudi ni bilo čudno, da sem bila nekoliko okrogla. Pretežko se je bilo upirati tem slastnim jedem. Pa vendarle. Na krožnik sem si dala tri oljke in žlico riža, omaki s kuncem pa sem se odpovedala. »Kati?« me je predirljivo pogledala Feliks. »Si že spet na dieti?« Ah, ne, danes se pa res ne bi rada pogovarjala o tem. Naložila sem si še malo mesa, samo da mi ne bi bilo treba poslušati predavanja o pomenu uravnotežene prehrane za rast v puberteti, in po sadju odšla v svojo sobo, da bi končno prebrala pismo. Še dobro. Ko sem namreč pri mizi odprla pismo, bi od mojega krika skoraj počila vsa stekla, pa še žarnice v lestencu. Kar sem potegnila iz ovojnice, preprosto ni