Očka, mamica in sinko se peljejo z vlakom, ko ta zapelje v predor. Ko se pripeljejo na svetlo, očka vpraša mamico: "Se spominjaš tega predora pred sedmimi leti?" Mamica prikima in se sladko nasmehne. "Kje sem bil pa jaz takrat?" vpraša sinko, očka pa mu pojasni: "Ko smo šli v predor si bil še pri meni, ko smo se pripeljali iz predora si bil pa pri mamici."

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Očka očka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
mamica mamica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
sinko sinko samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
peljejo peljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
z z predlog; orodnik
vlakom vlak samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
ko ko podredni veznik
ta ta kazalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
zapelje zapeljati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
v v predlog; tožilnik
predor predor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
Ko ko podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
pripeljejo pripeljati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
na na predlog; tožilnik
svetlo svetlo splošni prislov; nedoločena stopnja
očka očka samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
vpraša vprašati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
mamico mamica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
spominjaš spominjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 2. oseba, ednina
tega ta kazalni zaimek; moški spol, ednina, rodilnik
predora predor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
pred pred predlog; orodnik
sedmimi sedem glavni števnik; besedni zapis, množina, orodnik
leti leto samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, orodnik
Mamica mamica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
prikima prikimati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
in in priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
sladko sladko splošni prislov; nedoločena stopnja
nasmehne nasmehniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Kje kje splošni prislov; nedoločena stopnja
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
bil biti pomožni glagol; deležnik, ednina, moški spol
pa pa priredni veznik
jaz jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, imenovalnik
takrat takrat splošni prislov; nedoločena stopnja
vpraša vprašati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
sinko sinko samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
očka očka samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
mu on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
pojasni pojasniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Ko ko podredni veznik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
šli iti glavni glagol; dvovidski, deležnik, množina, moški spol
v v predlog; tožilnik
predor predor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
bil biti pomožni glagol; deležnik, ednina, moški spol
še še členek
pri pri predlog; mestnik
meni jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, mestnik
ko ko podredni veznik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
pripeljali pripeljati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
iz iz predlog; rodilnik
predora predor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
bil biti pomožni glagol; deležnik, ednina, moški spol
pa pa priredni veznik
pri pri predlog; mestnik
mamici mamica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2006
vrsta besedila: Revije
naslov: Hopla
avtor: neznani novinar