Glede na to, da ima predsednik Kučan težave prav s tem, ne verjamem, da bodo preiskave, ki potekajo, odgovorile na vprašanje o motivih, krivdi in odgovornosti za ta dejanja. Da bodo zavarovale veličino in čistost partizanskega upora (Kučan v Dražgošah). Mnenje bom spremenil, ko se noben partizan ne bo upal več hvaliti, kako je hladnokrvno umoril vojnega ujetnika. Bo preiskovalec obiskal Franca Čopi-Borutina, ki je sodeloval v zmagovitem boju v Rovtu, kjer je obležalo 45 avstrijskih policistov? V četrt ure smo opravili. Potem smo jih obračali in jim pobirali orožje in dokumente. Pes je ležal na lastniku, ki pa je hlinil smrt in ni bil zadet nikamor. S psom in lastnikom sem nato opravil prav jaz, se hvali junak (Delo 14. januar). Človek je v dilemi: je to veliko in čisto partizansko dejanje ali terorističen umor? Po vojnem pravu, ki je vezalo tudi partizane, se zajetih nasprotnikov ne sme pobijati. A tako kot niti morilci ranjencev na Turjaku in drugod niso odgovarjali, ni veliko upanja, da bo kdo drug. Pardon, naša pravica je nedavno dosegla ... domobranca Levstka, ker naj bi menda ustrelil zajetega partizana. Prav, če je kršil vojno pravo, a naj to velja za vse! Lani je celo Hrvaška izročila svoje osvoboditelje Haagu, zakaj jih ne bi mi pravici? Za tem ovinkom čakamo predsednika Kučana: bo končno zmogel širše etične norme uporabiti tudi za obdobje komunistične revolucije in terorja ter ju obsoditi kot zločin proti človeku in narodu, kolaboracijo, če je bila in kolikor je je bilo, pa uvrstiti v tiste etične in pravne kategorije, kamor jih uvršča tudi Evropa.