Ves čas smo se trudili, da bi dokazali morebitno trgovino z orožjem, vedeli smo za telefonski pogovor, ki ga sedaj omenjata Draužbaher in Zagožen, vendar nam kljub številnim prošnjam Janša ni hotel izdati imen oseb, ki naj bi se s Komarjem pogovarjale v Sloveniji, in razkriti morebitne vpletenosti ljudi, ki so bili v hierarhiji Visa, pa tudi sicer nad Komarjem. Zaradi nesodelovanja vpletenih in neobstoja dokumentacije nam ni uspelo dokazati ne enega ne drugega, čeprav sem osebno prepričan, da Komar tega ni počel na svojo roko. Kakorkoli že, tožilstvo je večino naših ovadb zavrglo, tako da je odpadla tudi možnost, da bi kateri od obtoženih o tem pred sodiščem povedal kaj oprijemljivega; vsaj pri sedanji obtožnici se to ne bo zgodilo. Vsekakor bo zelo zanimivo Draužbaherjevo in Zagožnovo pričanje. Temeljno vprašanje je seveda vprašanje motiva, zakaj je šlo orožje mimo obrambnega ministrstva. Možna motiva sta dva: da se je nekdo odločil za polzaseben posel in je hotel po že utečenih poteh zaslužiti nekaj zase ali pa se je nekdo hotel le izogniti plačilu, ki bi bilo nujno, če bi šlo orožje po siceršnji poti. Z zanimanjem pričakujem pričanje Hasana Čengića, čeprav smo se pred preiskovalno komisijo državnega zbora in pred sodiščem zavezali, da ne bomo govorili z njim prej kot oni. Vsekakor mislim, da bo Čengić povedal veliko zanimivega, na podlagi tega pa bo mogoče razčistiti to zadevo in tudi druge zadeve v zvezi z orožjem.