Dvajset »supercool« šolarjev je zmedeno pričakovalo obisk prašičje šole v Gerabronu, ki je bila cilj njihovega šolskega izleta. Ustavili so se na kmetiji v vasici, ki šteje samo tristo duš in namesto dolgočasja se jim je v spomin zapisal presenetljiv dan. Učenci so na kmetijo vdrli kot krdelo, a tam jih je pričakala Kersten Gronbach, učiteljica v prašičji šoli, in jih s pozdravnim govorom hitro umirila. Prvo presenečenje: iz mlade gospe v kavbojkah in majici se je v nekaj sekundah spremenila v kmetico. Brez maskiranja, le delovni kombinezon je oblekla in si zavezala ruto, zagrabila kitaro in v pozdrav zapela prašičjo pesem. Čeprav se tovrstne dejavnosti zdijo »skoraj odraslim« petošolcem malo čez les, so počasi le poprijeli takt. In led je bil prebit. Kasneje, ko so tudi šolarji oblekli zelene delovne halje, bele klobuke ali rumene rute in pričeli obhod po kmetiji in hlevih, so vprašanja deževale brez zadrege.