zakonodajo, ki je bila v SFRJ. Tudi v našem aktualnem Kazenskem zakoniku nimamo člena s takšno vsebino, sodna praksa pa še ne sledi tem spremembam. Docent Vojko Flis iz UKC Maribor je opo zoril na nedoslednosti, ki se pojavljajo v zakonodaji pri privolitvi v nujnih prime rih. Gre za različno pojmovanje medicine in prava, saj je pacient v ogrožajočem sta nju še opravilno sposoben, vendar ne zna oceniti težo posledic ob tem pa je nujno ukrepanje za ohranitev zdravja ali celo živ ljenja. Predstavil je tudi dobro prakso, ki jo že nekaj časa izvajajo v njihovem klinič nem centru: v komunikacijskem treningu mlade zdravnike pripravljajo na pogovore z različnimi tipi pacientov. Pri tem so bili pa cienti profesionalni igralci, medtem, ko so treninge snemali ter kasneje skupaj analizi rali. Potrdili so, da je potrebno kar 45 minut za izdatno razlago pojasnilne dolžnosti pri »zahtevnih« pacientih. Dr. Kadivčeva je predstavila anketo, kako bolniki dojemajo pojasnilno dolžnost in njihovo občutenje ob podpisu obrazca s pojasnilno dolžnostjo v Bolnišnici Golnik. Zanimivo je razmišljanje bolnikov, da po meni podpis obrazcev predvsem zaščito za bolnišnico, kot pa njih samih. Organizator je predvidel tudi predstavitev dojemanja neposrednih uporabnikov predstavnika bolnikov, vendar mu kljub velikim napo rom ni uspelo pridobiti sogovornika, ki bi si upal suvereno in neobremenjeno pred staviti svoje izkušnje, dojemanja in obču tenja pri prejemanju pojasnilne dolžnosti in podpisovanju obrazcev ob sprejemu v bolnišnici. Po predstavitvah iz različnih zornih kotov se je raz vila zanimiva diskusija, v kateri so vprašanja deževala predvsem na pravne vidike pojasnilne dolžnosti. Veliko razmiš ljanja je vzpodbudilo novo uzakonjenje telesnega poškodovanja in kje so meje le tega. Verjetno odvzem krvi ne dose ga standardov lahke telesne poškodbe, drugače pa je, če se preko venske kani le vbrizga, na primer kontrast ali kakšno drugo zdravilo, ki lahko pacientu ogrozi življenje. Tu gre za stanje, ki potrebuje jasno pojasnilno dolžnost. Ravno tako smo se ustavili ob primeru kontinuirane oskrbe v intenzivni enoti ali sklopu aktiv nosti, ki se dogajajo med zdravstveno oskrbo. Tudi tu brez pojasnilne dolžnosti ne gre, brez dvoma pa je primerno, da za posege, ki so bolj zahtevni, za gotovimo dodatne informacije in seznanjenje. Ob tem je profe sor Korošec menil, da mora biti podpisnik na obrazcu pojasnil ne dolžnosti hkrati tudi iz vaja lec posega. To povzroča večje časovne omejitve, saj se zdaj dogaja, da pojasnilno dolžnost iz vede tudi drug zdravnik, kot jo kasneje opravi. Tako nas je diskusija močno zapeljala v pravne vidike pojasnilne dolž nosti in manj v iz vedbene obli ke. Slišali smo tudi prispevek slušateljice, ki je predstavila svojo izkušnjo pri posegih in pojasnilni dolžnosti in opozo rila na posamezna specifična privoljenja pacientov, ki jih je v nadaljevanju zdravljenja potrebno upoštevati. Srečanje se je izkazalo za zelo aktualno, kar je potrdila množična udeležba različnih strok s področja zdravstva iz vse Slovenije. Sekcija za ka