Zvezne rezerve (Federal Reserve – FED), ameriška centralna banka, najmočnejša in najvplivnejša finančna institucija na svetu, ki upravlja z dolarjem, rezervno valuto sveta, je v – zasebni lasti. Korporacija, ustanovljena 1913, sicer uradno deluje za vlado ZDA, a je povsem v zasebni lasti. Njeno ime je skrajno zavajajoče, saj ne gre niti za »zvezno« ustanovo niti nima »rezerv«, ampak zgolj gore obveznic, ki jih dobijo za ustvarjeni denar. Vse centralne banke resda niso v zasebni lasti, evropska CB je denimo neodvisna. A neodvisna od koga? Predvsem od (izvoljene) politike in njenih institucij nadzora, medtem ko je preko zapletenih finančnih mehanizmov globoko vpeta v mreže zasebnih bankirjev. Ker Zvezne rezerve ameriške obveznice na veliko prodajajo drugim centralnim bankam, tudi evropski, in ker je dolar še vedno glavna valuta mednarodne trgovine, je FED nekakšna nad-centralna banka in ta je, kot smo že rekli, v zasebni lasti. Finančni sistem, ki smo ga na kratko orisali, koristi majhni skupini bankirjev, ki sploh ni zainteresirana, da bi se dolgovi kdajkoli odplačali, kajti potem bi izgubili nadzor nad tokovi denarja in s tem bi izgubili orodje za skoraj neomejen dostop do moči, premoženja in dejanskega nadzora nad politiko, ekonomijo in celotno družbo. A dolgovi so tudi orodje mednarodne politike, tako imenovani tretji svet je tako praktično v trajni odvisnosti (njihovi dolgovi presegajo 2.500 milijard $) do bank razvitega sveta in za poplačilo teh dolgov morajo poceni prodajati svoje naravno bogastvo. Podpihovanje konfliktov in trošenje iracionalnih vsot za obrambo (glej uvodni citat članka) prav tako igrata pomembno vlogo v sistemu vladanja in izkoriščanja preko sistema dolgov. Dolgovi so tako mehanizem neo-kolonializma, družbenega nadzora in bogatenja elit.