»Najraje rišem pravljice, ljudske pravljice … pa še kakšne vesele pesmi. Če mi je pravljica všeč, kar takoj vidim, kaj bi lahko narisala. Včasih vidim več zanimivih motivov, pa se potem težko odločim, katerega bi se lotila. Ja, pravljice so mi blizu …« »Zakaj?« smo hotele vedeti, pa nam je postregla s svojimi spomini na otroštvo. »Zdaj ni več tako, ampak včasih je bilo tu, v Bohinju, kar nekam pravljično. Če pomislim nazaj … o tukaj sem slišala marsikaj, marsičesa sem se bala. Spomnim se, recimo, maškar, ki so ob novem letu hodile po Srednji vasi. Nekoč so se lotile ravno mene. Elektrike ni bilo, sama polsvetloba in tisti režeči obrazi, ki so zijali vame. Tako sem se jih bala, da sem se skrila na peč čisto v kotu. Še zdaj jih vidim … In moje tete, te so zmeraj pele. Take grozljive pesmice so znale, pa hecale so se rade. No, in tudi ljudje tako nasploh so se pogovarjali vse sorte. O vsem so govorili, kar se je zgodilo: kako je šel v Bohinjsko jezero voz s konji vred, kako se je nek lovec ustrelil, kako se je kdo izgubil v gorah … Saj veste, kako živo si otrok vse to predstavlja.«

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Najraje najraje splošni prislov; presežnik
rišem risati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
pravljice pravljica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
ljudske ljudski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
pravljice pravljica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
pa pa priredni veznik
še še členek
kakšne kakšen vprašalni zaimek; ženski spol, množina, tožilnik
vesele vesel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
pesmi pesem samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
Če če podredni veznik
mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pravljica pravljica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
všeč všeč splošni prislov; nedoločena stopnja
kar kar splošni prislov; nedoločena stopnja
takoj takoj splošni prislov; nedoločena stopnja
vidim videti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, ednina
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
narisala narisati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
Včasih včasih splošni prislov; nedoločena stopnja
vidim videti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, ednina
več več splošni prislov; primernik
zanimivih zanimiv splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
motivov motiv samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
pa pa priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
potem potem splošni prislov; nedoločena stopnja
težko težko splošni prislov; nedoločena stopnja
odločim odločiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
katerega kateri vprašalni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
lotila lotiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
Ja ja členek
pravljice pravljica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
blizu blizu splošni prislov; nedoločena stopnja
Zakaj zakaj splošni prislov; nedoločena stopnja
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
hotele hoteti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, ženski spol
vedeti vedeti glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
pa pa priredni veznik
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
postregla postreči glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
s z predlog; orodnik
svojimi svoj povratni zaimek; moški spol, množina, orodnik
spomini spomin samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik
na na predlog; tožilnik
otroštvo otroštvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
Zdaj zdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
več več členek
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
ampak ampak priredni veznik
včasih včasih splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
tu tu splošni prislov; nedoločena stopnja
v v predlog; mestnik
Bohinju Bohinj samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, mestnik
kar kar splošni prislov; nedoločena stopnja
nekam nekam splošni prislov; nedoločena stopnja
pravljično pravljično splošni prislov; nedoločena stopnja
Če če podredni veznik
pomislim pomisliti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
nazaj nazaj splošni prislov; nedoločena stopnja
o o predlog; mestnik
tukaj tukaj splošni prislov; nedoločena stopnja
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
slišala slišati glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, ženski spol
marsikaj marsikaj nedoločni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
marsičesa marsikaj nedoločni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
bala bati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
Spomnim spomniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
recimo reči glavni glagol; dovršni, velelnik, 1. oseba, množina
maškar maškara samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
ki ki podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
ob ob predlog; mestnik
novem nov splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, mestnik
letu leto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
hodile hoditi glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, ženski spol
po po predlog; mestnik
Srednji srednji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
vasi vas samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
Nekoč nekoč splošni prislov; nedoločena stopnja
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
lotile lotiti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, ženski spol
ravno ravno členek
mene jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, rodilnik
Elektrike elektrika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
sama sam splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
polsvetloba polsvetloba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
tisti tisti kazalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
režeči režeč deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
obrazi obraz samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
zijali zijati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
vame vame osebni zaimek; 1. oseba, ednina, tožilnik, navezna naslonskost
Tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
jih on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, rodilnik, klitična naslonskost
bala bati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
da da podredni veznik
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
skrila skriti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
na na predlog; tožilnik
peč peč samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
čisto čisto splošni prislov; nedoločena stopnja
v v predlog; mestnik
kotu kot samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
Še še členek
zdaj zdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
vidim videti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, ednina
In in priredni veznik
moje moj svojilni zaimek; 1. oseba, ženski spol, množina, imenovalnik, ednina
tete teta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
te ta kazalni zaimek; ženski spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
zmeraj zmeraj splošni prislov; nedoločena stopnja
pele peti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, ženski spol
Take tak kazalni zaimek; ženski spol, množina, imenovalnik
grozljive grozljiv splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
pesmice pesmica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
znale znati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, ženski spol
pa pa priredni veznik
hecale hecati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, ženski spol
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
rade rad splošni prislov; nedoločena stopnja
No no členek
in in priredni veznik
tudi tudi členek
ljudje človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
nasploh nasploh splošni prislov; nedoločena stopnja
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
pogovarjali pogovarjati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
vse vse splošni prislov; nedoločena stopnja
sorte sorta samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
O o predlog; mestnik
vsem ves celostni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
govorili govoriti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
kar kar oziralni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
zgodilo zgoditi glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, srednji spol
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
šel iti glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, moški spol
v v predlog; tožilnik
Bohinjsko bohinjski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
jezero jezero samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
voz voz samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
s z predlog; orodnik
konji konj samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik
vred vred splošni prislov; nedoločena stopnja
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
nek nek nedoločni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
lovec lovec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ustrelil ustreliti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
kdo kdo vprašalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
izgubil izgubiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
v v predlog; mestnik
gorah gora samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
Saj saj priredni veznik
veste vedeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 2. oseba, množina
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
živo živo splošni prislov; nedoločena stopnja
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
otrok otrok samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
vse ves celostni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
predstavlja predstavljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2001
vrsta besedila: Revije
naslov: Ciciban za starše
avtor: neznani novinar