Dober poznavalec svojih čustev ste, gospa Dunja, in lepo znate o njih spregovoriti. In še nekaj je hvale vredno: vaša iskrenost. Preprosto in po resnici ste povedali, da vam je odleglo. Tako je tudi bilo in tako je bilo najbolj naravno. Človeku, ki trpi, pač odleže, ko trpljenje mine. Ni pričakovati, da bi lahko iskreno obžalovali, da vas s svojim ravnanjem ne muči več. S tem ni prav nič narobe. Verjamem pa (čeprav o tem niste nič zapisali), da vas takrat, ko premišljujete o svojem težkem življenju, kdaj preplavi žalost ob spoznanju, da bi bilo lahko lepo, če bi našli drugačnega moža. Ali če bi zbrali pogum in moč in ga postavili pred izbiro: ali obojestransko spoštljiv odnos v zakonu ali slovo. Ljudje velikokrat sklepamo zakone nepripravljeni. Spodbudi nas zaljubljenost, močno čustvo, ki nas preplavi za leto in več. Ko zaživita skupaj, ona sanja o tem, kako bo možička preoblikovala in spremenila, on pa o tem, da bo njegova miška za vedno ostala takšna, kot je. On pa se ne da spreminjati in ona ni vedno enako voljna muca. Pridejo otroci, služba zahteva pozornost in č as, utrujenost zavira želeno vnemo. To je za zakonca kritični čas, iz katerega bosta prerasla v sodelovanje in skladen zakon, če jima je uspelo premagati narcizem v sebi. To ne pomeni le, da se ravnata po pravilu: Ravnaj s svojim sozakoncem tako, kakor želiš, da on ravna s tabo, ampak več: Ravnaj z njim tako, kakor bi želel, da bi on ravnal s teboj, če bi bil ti v njegovi enkratni in neponovljivi koži. To pa ni mogoče brez nujne spretnosti obvladovanja. Človek, ki se ni sposoben vsaj začasno odreči zadovoljitve svoje potrebe, se ne razvije v zdravo osebnost. (Tako Carl G. Jung). Žal ugotavljamo, da je veliko ljudi, ki vidijo samo sebe. Niso odrasli. Še vedno imajo svoje otroške muhe, obenem pa so telesno odrasli, torej močni. Si predstavljate, kako bi se godilo staršem, če bi dveletni otrok, ko mora narediti prvi veliki korak iz narcizma, premogel moč tridesetletnega možaka? Nekako tako se je godilo vam z vašim možem. Ni dvoma, da vam je bilo res hudo. Zakaj ni prerasel narcizma, je že drugo vprašanje. Najbolj verjetno je poglavitni razlog premajhen občutek varnosti v ranem otroštvu. Gre torej za posledice ranjenosti. Če boste tako razmišljali o pokojnem možu, vam bo morda lažje. Srečno!