imajo sicer še vedno stike, a le iz formalnih razlogov. “Pri nas je namreč zaposlenih nekaj Palestincev”, nam je pojasnila Zohar. A gre za skoraj izključno profesionalni odnos, je bilo mogoče razbrati iz njenih besed. Zagrizenost za Palestino Izraelsko in palestinsko prebivalstvo se drug drugemu izogibata. Ne moreta pa iti popolnoma drug mimo drugega. In v teh primerih se ustvarja velika napetost. Napetost, ki v svoji skrajni obliki ustvarja samomorilske atentatorje na eni strani in raketno obstreljevanje na drugi. Do bližnjega stika med obema narodoma največkrat pride na kontrolnih točkah, kjer ljudje prehajajo z ene strani na Judovski deček na ulicah Jeruzalema drugo, iz Izraela v Palestino in iz Palestine v Izrael. Palestinska držakibucu na območju Mrtvega pomembno sredstvo, kako izkaza- va formalno še ne obstaja, močno morja. Zohar se je komaj vrnila s ti to ljubezen”, je pojasnila Zohar zastražena pa so območja, ki jih služenja vojaškega roka in se je za- svoje gledanje na domoljubje in upravljajo Palestinci. Do “izposlila v kibucu, ki so ga ustanovi- državljanske dolžnosti. Navezano- menjave” ljudi prihaja dejansko li njeni starši. Da, prav ste slišali! st na domovino je pri pripadnikih skoraj samo enosmerno. PalestinDvajsetletno dekle je služilo v voj- kibucev toliko večja, ker jim drža- ci, ki so zaposleni na območju ski. Prisotnost nežnejšega spola v va nudi posebne olajšave: brez- pod nadzorom Izraela, dobivajo vojski je sicer tudi pri nas vse po- plačno jim daje v upravo velika posebna dovoljenja za prečkanje gostejša navada. V Izraelu pa je zemljišča in jim pomaga pri “meje”, v obratno smer pa ne podrugače. Vojaški rok deluje z ob- upravljanju le-teh in tudi pri vz- tuje skoraj noben izraelski veznim naborom vseh fantov in drževanju vseh infrastruktur, ki državljan. Težko bi našli namreč deklet, ki postanejo polnoletni in zrastejo v kibucih. Trdna vez med kakega Izraelca, ki bi si želel iti v so torej sklenili šoloobvezno vz- pripadniki kibucev in izraelsko palestinska mesta, obkoljena z zigojno obdobje. Mladeniči služijo državo je torej logična posledica dom. Pravzaprav je realna zaprtovojski tri leta, medtem ko so dek- vsega tega. Zohar in Michal sta st “mej” za tamkajšnje ljudi vsem vidna že na prvi poleta poklicana pod orožje gled. Betlehem, mesto za obdobje dveh let. Vsi Jezusovega rojstva, je seveda niso poslani na od leta 1995 pod uprabojno polje, predvsem vo Palestinske narodne dekleta ne. Obstajajo oblasti. Zaradi svetopinamreč številne zadolžitsemskih referenc je seve, za katere je odgovorna veda eno najbolj prevojska in ki se neposredpoznavnih turističnih no ne tičejo oboroženih lokacij. Pred vstopom spopadov. Zohar je služila pa lahko na cestni tabli vojaški rok s prijateljico preberemo zelo jasno Michal: skupaj sta skleniprepoved: “Vstop preli svojo vojaško “obveznopovedan izraelskim st do domovine” in skudržavljanom”. In res... paj sta se nato odločili na kontrolni točki smo začeti odraslo življenje z morali stopiti z izraeldelom v kibucu. Michal je Zamišljeni Palestinec v mestnem vrvežu skega avtobusa, ki nas sicer doma v okolici Tel Aviva, a se je odločila za krajšo de- spregovorili tudi o svojem odnosu je skupaj z izraelskim šoferjem in lovno izkušnjo daleč od doma. z Arabci: “Pred intifado smo bili vodičem počakal pred obzidjem. Prijateljici sta radi pripovedovali o zelo povezani z Arabci v Jerihi. Prestopili smo na nov, palestinski dogodivščinah in načinu življenja Odkar pa imamo tako hude vale avtobus s palestinskima šoferjem v svojem okolju, poseben žar pa je nasilja med Palestinci in Izraelci, in vodičem ter nadaljevali pot. Neosvetlil njun nasmeh, ko je pogo- se je tudi odnos med nami spre- verjetno, res... vor zašel na tematiko vojske. Ved- menil. Poslabšal se je in z njimi Kontrolne točke so večkrat zelo no sta se o tej izkušnji izražali sa- dejansko nimamo več stikov. Ne nevšečna stvar. To zelo pogosto mo v superlativih. Gre sicer za lo- moreš se namreč sprenevedati, da občutijo tudi Palestinci. Abdulah giko, ki je nam težko doumljiva, a se nič ne dogaja okoli tebe”. S pa- Abdulah, eden od vodij političneje med izraelsko mladino zelo lestinskim delom prebivalstva ga krila Al Fatah, je kontrolne Zagrizenost za Izrael “Oni nočejo miru. Tisti, ki jih vodijo, nočejo miru”, je zatrjevala dvajsetletna Zohar, dekle, ki živi v razširjena. “Odraščala sem v kibucu in tukaj so me vedno učili, naj imam rada svojo domovino. Služenje vojaškega roka je lahko točke ocenil kot zelo ponižujoče. “Palestinsko ozemlje obdaja 561 kotrolnih točk, na katerih izraelski vojaki ponižujejo naše ljudi. Izraelske oblasti bi morale bolj nadzorovati delovanje svojih enot na 'mejah' ”. Palestinci se večkrat pritožujejo, da so vojaki na kontrolnih točkah zelo arogantni in zelo radi spravljajo ljudi v nerodne položaje. Abdulah je nadaljeval: “Gre za sistematično poniževanje in demoniziranje palestinskih ljudi. Kontrolne točke nikakor niso v ponos Izraelcem, saj služijo samo temu, da čim bolj ločujejo Palestince. Varnost ljudi zaradi tega pa ni nič boljša”. V nadaljevanju je pripovedoval, da morajo PalestinKlaustrofobični občutek kontrolnih točk raelska verzija. Na univerzi v Tel Avivu smo srečali 24-letnega študenta Noama Pyadeja, za katerega smo med pogovorom ugotovili, da je vnuk znanega srbskega partizana in povojnega partijskega funkcionarja Moše Pijada. Noam je v izraelski vojski prebil zakonsko predpisana tri leta. Bil je aktivno soudeležen v več spopadih. O krvavem davku, ki ga dan za dnem zahteva Sveta dežela, ter o odnosih med arabskim in izraelso oproščeni samo ultraortodoksni Judi in tisti, ki se razglašajo za pacifiste. Kdor se ogne vojski iz mirovniških razlogov, mora odsedeti nekaj dni. Poleg tega ga družba obravnava kot nekakšnega čudaka. Zato je med nami zelo malo mirovnikov. Vojaki po enotah so zelo mladi, stari so okoli 19 let. Le poveljnik je nekoliko starejši, okoli 25 let”. Nabor za fante traja v Izraleu tri leta. Po tem obdobju morajo biti moški še naprej pripravljeni na takojšnji vpoklic, v primeru kriznih situacij. Ko mladenič konča svoje naborniško obdobje, si navadno vzame sabatsko leto: odpravi se v svet na enoletno potovanje in se potem vrne domov kot odrasel moški. Noam je razlagal, da se je sam odpravil v Južno Ameriko ter tam potoval po dolgem in po čez. “Ravno v tem obdobju pa je počilo v Libanonu (poletje 2006, op. av.). Predčasno sem prekinil potovanje, ker sem se hotel udeležiti vojaške akcije. Žal pa me niso vpoklicali”, je svoje pripovedovanje napeto stopnjeval Noam in sklenil razmišljanje z nekoliko spravnejšimi besedami: “Verjamem, da bo prej ali slej prišlo do palestinske države. Drugače tudi ne more biti. Mi ne moremo in nočemo kontrolirati 3,5 milijonov Palestincev. Oni morajo imeti svojo državo, a najti moramo primeren način, kako to uresničiti. Želim si miru: nočem namreč, da bi moji sinovi in vnuki delali to, kar jaz delam”. / dalje Andrej Černic