"Bosna je naša Španija," je dejal Bernard-Henry LŽvy, in neki savdski urednik se je strinjal: "Vojna v Bosni in Hercegovini je postala čustveni ekvivalent za boj proti fašizmu v španski državljanski vojni. Tisti, ki so tam padli, veljajo za mučenike, ki so skušali rešiti svoje muslimanske tovariše."54 Primerjava je točna. V dobi civilizacij je Bosna vsakogaršnja Španija. Španska državljanska vojna je bila vojna med političnimi sistemi in ideologijami, bosenska vojna je bila vojna med civilizacijami in religijami. Demokrati, komunisti in fašisti so se odpravili v Španijo bojevat s svojimi ideološkimi brati, in demokratične, komunistične in najdejavneje fašistične vlade so jim nudile pomoč. Jugoslovanske vojne so na podoben način pritegnile zunanjo podporo zahodnih kristjanov, pravoslavnih kristjanov in muslimanov za njihove civilizacijske sorodnike. Glavne sile pravoslavja, islama in Zahoda so se vse globoko vmešale. Po štirih letih španske državljanske vojne je prišlo do dokončnega konca z zmago Francovih sil. Vojne med verskimi skupnostmi na Balkanu se lahko poležejo in celo začasno ustavijo, vendar verjetno ne bo nihče dosegel odločilne zmage; če ni zmage, pa ni konca. Španska državljanska vojna je bila predigra druge svetovne vojne. Bosenska vojna je samo še ena krvava epizoda v trajnem spopadu civilizacij.