Kakršen koli bi že bil neposredni izid te globalne civilizacijske vojne -- medsebojno jedrsko opustošenje, pogajanja zaradi obojestranske izčrpanosti ali morebitni pohod ruskih in zahodnih sil na Trg nNebeškega miru -- širša posledica bi neizogibno bila drastično zmanjšanje gospodarske, demografske in vojaške moči vseh glavnih udeležencev vojne. Zato bi globalna moč, ki se je v stoletjih pomikala z Vzhoda proti Zahodu, nato pa spet nazaj z Zahoda proti Vzhodu, zdaj pomaknila s Severa proti Jugu. Največjo korist od vojne civilizacij bi imele tiste civilizacije, ki so se je vzdržale. Ker bi bili Zahod, Rusija, Kitajska in Japonska v različni meri opustošeni, bi bila pot odprta za Indijo, če bi se opustošenju izognila, čeprav je bila v vojni udeležena, da skuša svet preoblikovati v hinduističnem smislu. Velik del ameriške javnosti dolži ozko zahodno usmeritev elit belih anglosaških protestantov, da je kriva za oslabitev Združenih držav, hispanski voditelji pa prihajajo na oblast, ker obljubljajo obsežno pomoč cvetočih latinskoameriških držav, ki se niso zapletle v vojno, v obliki, podobni Marshallovemu planu. Afrika ima na drugi strani le malo ponuditi za izgradnjo Evrope in namesto tega se zberejo horde ljudi in planejo plenit po ostankih. Če so Kitajska, Japonska in Koreja opustošene zaradi vojne, se moč v Aziji pomakne proti jugu v Indonezijo, ki je ostala nevtralna; zdaj postane prevladujoča država in pod vodstvom avstralskih svetovalcev začne usmerjati tok dogodkov od Nove Zelandije na vzhodu do Mjanmara in Šrilanke na zahodu in Vietnama na severu. Vse to napoveduje konflikt z Indijo v prihodnosti in oživitev Kitajske. V vsakem primeru pa se središče svetovne politike pomakne proti jugu.