vojščaki oborožili s strelnim orožjem, je bilo vprašanje, ali bi manjše sile obmejne zaščite zdržale hud napad sovražne vojske. Pragmatiki v burskem vodstvu so se torej odločili, da si izberejo manjše zlo. Sklenili so, da sprejmejo britansko zahtevo po aneksiji. Nekateri ugledni Buri se s tem niso hoteli kar tako sprijazniti, med njimi je bil najuglednejši Paul Krueger, ki so ga njegovi rojaki spoštljivo klicali »oom« – stric. Krueger je menil, da se je treba upreti britanski okupaciji, in v tem ga je podpiral tudi Piet Joubert. Temu je bilo odrejeno, da vodi vojaški del odpora, medtem ko naj bi Krueger deloval politično, čeprav je tudi on imel nekaj vojnih izkušenj iz prask s črnci v mladih letih. Britanci so zdaj, ko jim je uspelo zasesti Transvaal, poslali depešo Zulujem. Zdelo se jim je, da je tako močna in delno disciplinirana, vojaško izurjena in relativno moderno opremljena domačinska vojska na njihovih mejah prehudo tveganje. Navsezadnje v novopriključeni pokrajini niso mogli v nedogled držati toliko vojske.