Slovenska državnost je prinesla nekatere nepričakovane stranske učinke. Roko na srce, JLA je vsaj zaradi nečesa zelo močno zvečevala količino slovenske nacionalne substance. Vojaki so iz oddaljenih krajev domov pisali pisma in marsikateri Slovenec se lahko le temu zahvali, da ni funkcionalno nepismen. To, da gredo vojaki ob koncu tedna domov in da imajo na voljo telefonske govorilnice, drastično zmanjšuje količino prelitega črnila. Že na prvi strani poročila ministrstva za obrambo za leto 1993 piše: »Letos je bila ustanovljena tudi posebna skupina, v kateri sodelujejo priznani jezikoslovci. V slovenski vojski skrbimo za lep in čist slovenski jezik na področju vojaškega izrazoslovja, saj smo na zven slovenščine v vojaških vrstah predolgo čakali, da bi danes ta pomembni del vojaškega usposabljanja kakorkoli zanemarjali.« In kako to izgleda na terenu? »Marenda je malica. "Na desno krug!" je zdaj "Polkrog v desno!", "U potiljak!" je "Pokrij!", "Gotov s'!" so prevedli "V strelce!". No, kapija je pa kapija,« pravi Boris. Sicer pa vojaki, ki se ne počutijo najbolje, še vedno obiskujejo »stacijonar«, ne pa ambulante. In »položijo zakletvo«, ne pa prisežejo. »Branje časopisov ali gledanje televizije ni obvezno. Ko sem bil v JLA, smo se morali v prostem času učiti koračnice, recimo "Mi smo artiljerci" ali pa "Tito, partija". Zdaj ni treba gledati kakšnih političnih oddaj na TV. V bistvu bolje, da politike sploh ne omenjaš. S poveljnikom, recimo, se o politiki sploh ne moreš pogovarjati. Ko smo prišli, so nam povedali, da tu ne bo politike. No, če hočeš biti obveščen, si. V sobi smo imeli barvni televizor, video. Nihče ni težil, če si v sobi gledal dnevnik, porniče ali partizanske filme. Nekdo je redno hodil v mesto in si vedno prinesel tri kasete s porno filmi. In potem je štiri ure buljil v televizor.« Slavko Gerič je bil nekoč zaposlen na RK ZSMS in na CK ZKS, danes pa je pomočnik poveljnika v 210. učnem centru v Cerkljah ob Krki. Skrbi za motiviranost in domovinsko vzgojo. Vsaki generaciji vojakov predava natanko 18 ur. Pravi, naj bi s tem predmetom pri vojakih zbudili domoljubna čustva in jih seznanili s slovensko, zlasti vojaško zgodovino. No, tu so težave. Kaj, recimo, predava o letih 1941-1945, o partizanih in domobrancih? O partizanih: »Da so se borili za slovensko stvar, a je partija po vojni prevzela vso oblast.« In o domobrancih? »Tudi oni so se v nekem smislu borili za slovenstvo,« pravi Gerič, ki na dodatno vprašanje, ali pove, da so bili domobranci sodelavci okupatorja, odgovori, da izraza »sodelavec« ne uporabi. Za popestritev in obuditev patriotskih čustev pa Gerič svoje varovance popelje v kakšen muzej, npr. v kobariškega, bili so že v Postojnski jami, na orgelskem koncertu v Cankarjevem domu ipd. Sicer pa je vojakom prepovedal, da bi v učilnicah gledali porno filme, v času, ko traja osrednji TV-dnevnik, pa mora biti televizor na programu TVS.