Potem ko je v Evropi po dolgem obdobju srednjega veka nastopila renesansa, se je ponovno razmahnilo geometrijsko oblikovanje vrtov. Svoj vrhunec je doseglo v času baroka, ko je voda bila nepogrešljiva in so jo uporabljali na vse mogoče načine. Velike gladke površi-ne so odsevale bogata pročelja dvorcev in palač, iz bogato okrašenih fontan pa je voda pršela v tisočerih curkih. Prekipevajoča voda je bila simbol radosti in veselja do življenja. Na mno-gih vrtovih so s curki pripravili vodne igre in vodna presenečenja, v katerih so na najbolj ne-pričakovanih mestih vodni curki poškropili nepripravljene mimoidoče. Vrhunec renesančnega obvladovanja vode predstavlja vrt ob Villa d'Este v Italiji. Najmogočnejši vtis so vodni motivi dosegli na baročnih vrtovih, med katerimi je najbogatejši nekdanji kraljevi vrt v Versaillesu pri Parizu.