pestrost in zmanjšujejo posledice naravnih nesreč. Dodatno prinašajo korist tudi lokalnemu prebivalstvu (les za kurjavo, veje za domačo obrt, zelenje za kompost). Najpogostejše probleme, s katerimi se človek srečuje v urbanem okolju in na katere bi lahko bistveno vplivali s ekosistemskimi tehnologijami, lahko razdelimo na naslednje skupine problemov: 1. Vode a. Zadrževanje oz. prehitro odtekanje iz asfaltiranih/betoniranih ali kako drugače utrjenih površin. b. Takšna voda je tudi onesnažena in ob nalivih povzroča velike probleme ( npr. pomore rib). c. Z pravilnim zadrževanjem vode (revitalizacijo, ali pravilno gradnjo) bi lahko ustvarili številne majhne vodne biotope, kjer bi dosegli določeno biotsko raznovrstnost). 2. Vegetacijske bariere, katerih namen je preprečevanje prenašanja prahu, protismradni, protihrupni, protivetrni itd. Hkrati pa nadomeščanje izgubljenih ekosistemov (mejice). 3. Fitoremediacije onesnaženih območij (npr ob cestah, obratih). 4. Parkovno urejanje z upoštevanjem ekosistemskih funkcij. V večini urbanih naselij se zaradi mnogih razlogov (neznanje, prihranki pri gradnji, enosmerno razmišljanje ) ekositemskega pristopa ni upoštevalo. Z različnimi kurativnimi ukrepi lahko vse zgoraj naštete posledice omilimo, zmanjšamo ali preprečimo. Da so ekoremediacije inovativen razvojni pristop kaže velemesto London, ki zaradi dobiva navedenih ukrepov vzdevek trajnostno mesto. Vloga ERM in posameznih ekosistemov je danes tako dobro znana, da se lahko že ob planiranju urbanega posega upoštevajo zelo konkretne oblike zaščite. Ne glede na nekatere predpise npr. odvajanje prvega naliva iz urbanih površin na čistilne naprave (ČN) ( kar seveda v praksi večinoma ne deluje ali pa se posledice zaradi obremenitve kanalizacije kažejo z zamikom – na učinkovitosti ČN, odvodniku) bi tudi zaradi racionalnosti gospodarjenja z vodo ravnali drugače. Na kratko: vsak planiran poseg v naravo bi lahko z upoštevanjem in izgradnjo ekoremedicij mnoge probleme omilil. Z ekoremediacijami v Sloveniji lahko pomembno dopolnimo vse okoljske cilje, za katere danes na mnogih področjih nimamo rešitev. Z njihovo vključitvijo v operativne programe lahko bistveno zmanjšamo stroške popravljanja škod v okolju. Namen uvajanja ekoremedicij v Sloveniji je: • Preventivno in kurativno zaščititi okolje pred naravnimi ujmami in onesnaževanjem z načini, ki so ekonomsko in dolgoročno najustreznejši; • Povečanje samočistilnih sposobnosti okolja; • Ohranjanje biološke raznolikosti; • Uporaba obnovljivih virov energije; • Uravnavanje vodnih količin (zmanjševanje nevarnosti poplav, suš); • Vključitev v prednostne trende Evrope in razvoj novih ERM metod; • Strokovno pomagati Vladi RS pri uresničevanju strategij in strateških dokumentov, zlasti Strategije razvoja Slovenije; • Promocija varstva okolja v Sloveniji.