Med najinim obiskom so nekateri mornarji in častniki počivali, drugi so opravljali obvezna dnevna opravila. Luški delavci so raztovarjali tovor, potapljači so preverjali Kadrigino "podvozje". Strojniki so bili tistega dne najbolj zaposleni možje na ladji. Veličastni, čez tri nadstropja postavljeni motor, ki pokuri 180 ton nafte na dan in razvije 32.000 konjskih moči, je bilo treba pripraviti za pot do Mavretanije. "Motorja nikoli ne ustavimo popolnoma. Nenehno ga je treba opazovati, tako kot majhnega otroka. Nikoli ne veš, kaj ga bo prijelo," nam je pravil strojnik Genc, ki ima morja in ladij že polno glavo. Nič nenavadnega. Ko ladja miruje, je v strojnici približno 35 stopinj Celzija. Ko je fascinanten ogromni motor v teku, se temperatura dvigne še za deset stopinj. Delovne razmere so neznosne, saj delavce poleg hude vročine motijo visoka stopnja vlage, nevzdržen hrup in zadušljivo ozračje. Vse to za štiristo dolarjev na mesec. Deset ur na dan. Kot v najbolj temačnih kapitalističnih časih. Sindikati, kje ste, smo se vprašali. Seveda. Razsvetlila nas je nedavna železničarska stavka. "Mi nismo v nobenemu sindikatu. Večinoma imamo pogodbe z delodajalcem, ki nam daje denar na roke, mnogi sploh nismo prijavljeni pri oblastih. Zato se tudi ne moremo upreti. Sami smo si krivi," je bentil Ilker, ki je s 23 leti eden od najmlajših članov posadke. Posadka šteje 37 moških, eno Ukrajinko (radiooperaterjeva žena, da ne bo pomislekov) in njenega sinčka, ki velja za ladijsko maskoto. Na Kardigu 5 nas je najbolj presenetila čistoča. Čeprav je na dan našega obiska na Primorskem deževalo in je iz žerjavov pršela rdeče rjava železova ruda, je bila ladja čista. Notranji prostori so bili videti kar vsiljivo "nedotaknjeni". Turški mornarji se v notranjosti sprehajajo v copatih. Bivalni prostori so dokaj udobni. Kuhinja spominja na manjšo slovensko restavracijo. Čista, a nič posebnega. "Zelo dobro se razumemo. Prava klapa smo. Prijatelji. Vsi za enega, eden za vse. Sicer pa bi vi to morali vedeti, saj ste živeli v socializmu," so se nam med pitjem čaja v častniškem salonu rogali pomorščaki višjega čina. Kapitan Niyazi Oykener si je vendarle vzel nekaj minut. "Delo, ki ga opravljam, je zelo zahtevno. Najhuje je to, da sem dve tretjini leta popolnoma odrezan od družabnega življenja. Tudi zato se izogibam resnejšim zvezam. Za poroko bom sposoben šele, ko bom čez pet let zapustil ladje in morje ter z zaslužkom (kot kapitan zasluži 4000 dolarjev na mesec) v domačem Istanbulu odprl podjetje. No, poleg zaslužka ima moja služba še kakšno dobro plat. Na primer to, da nimam šefa, ha, ha, ha," je pravil na pogled prav nič "turški" kapitan. Pogovarjali smo se skoraj z vsemi mornarji, vendar je bil kapitan edini, ki med pogovorom ni prav po turško žvečil cigarete. Kapitan med posadko velja za preizkušenega in tolerantnega morskega mačka. "Leta 1989, ko sem bil še častnik, sem doživel nekaj zelo neprijetnega. Bili smo zasidrani blizu Tajvana, ko nas je zajel tajfun. Tako silovit je bil, da je sicer izredno močno ladjo prelomil na dva dela. Ladja se je v nekaj minutah potopila. Mnoge mornarje je vrglo v morje. Pet jih je umrlo (tudi kapitan), veliko jih je bilo ranjenih," je razlagal kapitan, ki se tudi najbolj boji piratov. "Revni in neumni so," pravi, "zato so pripravljeni ubijati že za drobiž. Najbolj smešni in obenem najbolj nevarni so Indijci, ki so sijajni plavalci. V manjših pristanih priplavajo do ladje in nato kradejo vse, kar jim pride pod roke. Po drugi strani lahko v okolici Singapura naletiš na prave, do zob oborožene piratsko-marinske enote, ki ne poznajo milosti. Poznam kapitane, ki najemajo vojake, da jih varujejo pred gusarji." V nasprotju z nekaterimi člani posadke ni oborožen. Tudi za oborožitev kolegov ni vedel. Kardigo 5 ima okoli celotnega ladijskega trupa napeljane vodne brizgalke, s katerimi mornarji odganjajo pirate. Prav vsi pomorščaki, od častnikov do strojnikov, so nas prijazno sprejeli. Še zanimivost za ljubitelje nogometa. Skoraj vsi mornarji iz Kardige navijajo za istanbulski Ferenbahče, za katerega je včasih igral slovenski reprezentant Džoni Novak. "Ni pokazal veliko," pravi posadka Kardiga 5. Mnogi pravijo, da se bodo v Slovenijo vrnili na počitnice. "Ko bi le bilo ceneje," so jadikovali.