Mavretičeva se je na razpis za prvo slovensko kraljico prijavila sama, ne da bi jo kdo posebej spodbudil. "V razpisu ni bilo natančno določeno, o čem bo spraševala komisija, kaj šele, da bi priporočili literaturo. Razvidno pa je bilo, da bodo teme o Sloveniji kot vinorodni deželi, slovenskem vinu, tradiciji in vinski kulturi," pove Lidija, ki je bila prepričana, ko je prišla na tekmovanje, da ima kaj malo možnosti za uspeh. Bila je namreč najmlajša ter edina iz Bele krajine, vse ostale kandidatke so bile Štajerke. "A vedela sem, da veliko vem, in to me je navdajalo s samozavestjo," pravi Mavretičeva, ki izhaja iz znane vinogradniške drušine. Prizna, da se je veliko naučila od strokovnjakov na degustacijah, na katerih že vrsto let sodeluje kot asistentka. Zadnje čase tudi sama vodi degustacije v domači zidanici v Vidošičih, kjer imajo kmečki turizem. Seveda pa ji ne uide nobeno delo v vinogradu in zidanici od rezanja do takrat, ko natočijo vino v kozarce. Kakšne so te izkušnje iz domače zidanice, veliko pove že to, da so Mavretičevi edini belokranjski zasebni vinogradniki, ki so za svoja vrhunska vina dobili zlati znak SQ.