»Jovanka pa je le bila strah in trepet,« navrže voditeljica večera v knjižnici Tanja Postružnik. »V resnici je bila v hiši prva dama, kar je prav. Vendar mnogo govoric o Jovanki ni resničnih; bila je zraven, skrbela je za red v hiši. Pri njej sem vedno imel svoj jaz, nikoli mi ni namenila slabe besede, le svoje si moral postoriti. Napak in traparij preprosto ni smelo biti. Mogoče je tudi zato Jovanka v drugih krajih govorila, da mora vse biti kot na Brdu.« Oseli je za predsedniški par skrbel osem let, čeprav sta sicer dokaj hitro menjala osebje. »Držim se načela, da so kralji in cesarji umirali, >podenpersonal< pa je ostal. Vendar je bila Jovanka muhasta: natančno smo se dogovorili o sprejemu, nato pa je deset minut pred začetkom spremenila naročilo. Letali smo po zraku, vam rečem, da smo znosili skupaj vse, kar smo potrebovali … Spomnim se, ko je napovedala čajanko. Enkrat sem v šoli slišal to besedo, drugače pa pojma nisem imel, kaj bi bilo to. Njena pohvala >Jože, dobro je bilo!< je primerljiva s Kučanovim priznanjem. Ampak denarja od nje pa ni bilo!«