Reprodukcija je veda o razmnoževanju vrste in predstavlja več poglavij iz številnih bioloških ved, ki proučujejo pojave in zakonitosti, vezane na razmnoževanje. To so anatomija, fiziologija, biokemija, endokrinologija, genetika, prehrana, obnašanje živali, patologija in embriologija. Ob današnjem znanju na področju reprodukcije živali ugotavljamo, da moramo več kot eno tretjino živali izločati iz reje zaradi motenj v plodnosti. Za praktično oceno plodnosti krav je najbolj uporaben podatek – doba med dvema telitvama, ki je sestavljena iz poporodnega odmora in dobe brejosti. Optimalno bi bilo, če bi bila ta doba vsaj pri 85 odstotkih krav v čredi manj kot 365 dni. V resnici je ta doba pri večini rejcev krav celo daljša od 400 dni. Temu je kriv predolg poporodni odmor – obdobje od telitve do uspešne osemenitve oz. ponovne obrejitve. V naših razmerah reje ta traja tudi preko 120 dni, ciljna vrednost pa naj bi bila okrog 85 dni. Torej, da bi dosegli kratek poporodni odmor, je treba krave osemenjevati v prvi pojatvi po 50. dnevu po porodu. Osemenitve pred 45. dnem po porodu pa so zopet ekonomsko neupravičene. Znanje o reprodukcijskih značilnostih je torej osnova za usmerjanje in vodenje reprodukcije, za preprečevanje motenj v plodnosti in za izboljševanje plodnosti. Problemi se rešujejo počasi, pri tem pa je nujno sodelovanje in zaupanje med rejcem in veterinarjem. Večino problemov lahko rešimo že z boljšim opazovanjem pojatev in osemenjevanjem v optimalnem času.