»Pri poskusih smo uporabljali smrekove kalice (kalčke) in ličinke mokarja. Smrekove kalčke smo zalivali s strupom, jih zapečatili ter jih dali v vodo. Informacija o odmiranju je v vodo lahko prišla le prek kvarčnega stekla. Nato smo z vodo zalivali nove kalice in dobili podobne rezultate. Tudi fiziološka stanja se očitno lahko vtisnejo vodo,« pravi dr. Jerman. Vse skupaj se zdi precej nenavadno. Še bolj dejstvo, da se informacija molekul lahko shrani na magnetni medij, kot je recimo trdi disk, in se lahko pošlje celo prek interneta. Dr. Jerman pravi, da še niso ugotovili, kako je informacija shranjena oz. na kakšen način se shranjuje. Francoski znanstvenik Jacques Benveniste se je z informacijo, zapisano v vodi, ukvarjal že pred desetletjem. Toda zaradi tega je nekoč ugledni znanstvenik padel v nemilost uradne znanosti in so mu celo odvzeli laboratorij. Omenjenemu Benvenisti pa naj bi celo uspelo spraviti informacijo na CD-rom, ki nima magnetnega polja. Na Bionu so izvajali tudi poskuse z zvokom. »Neko stanje smo kot informacijo posneli v povsem običajni računalniški zvočni obliki 'wav'. Nato smo jo predvajali prek zvočnikov. Šlo je za zvok, ki ga človeško uho sliši samo kot navaden šum. Rastline so bile postavljene povsem blizu zvočnika. Ko smo posneli destilirano vodo, je bilo seveda slišati povsem enak šum, toda rastline so reagirale,« pravi dr. Jerman. »Očitno je v tem šum, neka informacija, ki je uho ne razloči, rastlina pa jo zazna. Pri zvočnikih je sicer prisotno tudi magnetno polje, ki bi lahko delovalo ob zvoku. Dlje pri raziskavah nismo šli, ker to delo za zdaj še ni financirano.« Kaj bolje jim ne kaže tudi ob vstopu v EU, saj so slišali za namig v zvezi z evropskim financiranjem projektov, češ da naj nihče ne prihaja s projekti v zvezi s spominom vode.