Slabost tega sistema je morda samo v tem, da ga sestavlja več sklopov in je zaradi tega več možnosti okvar. Seveda pa so z raziskavami dosegli, da so posamezni sestavni deli postali zelo zanesljivi in zahtevajo samo reden nadzor in manjše vzdrževanje. Med vsemi deli je najobčutljivejši toplotni izmenjevalnik, ki mora biti narejen iz materialov, ki hkrati dobro prevajajo temperaturo in so odporni proti negativnim vplivom morja (korozija, galvanski člen). Pri tem ni težava, da bi se zaradi njegove odpovedi motor pregreval, saj bi to kmalu opazili. Gre za nevarnost, da se v toplotnem izmenjevalniku poleg temperature izmenja tudi sama tekočina morska voda vstopi v notranji sistem motorja in ga nepopravljivo poškoduje. Enako, če ne celo huje, je, če se to zgodi z oljem. To poudarjamo, ker je prav zaradi nekakovostne izdelave toplotnih izmenjevalnikov klavrno propadlo kar veliko število amaterskih marinizacij. Laično razmišljanje in zgolj vizualno posnemanje pravih hladilnikov brez vedenja, katere materiale je treba uporabiti, je brezupno početje. Notranje cevi v izmenjevalniku so namreč iz posebne zlitine bakra, silicija in mangana ali pa iz posebnega nerjavnega jekla. Dodatna smola amaterjev je še v tem, da je do teh materialov težko priti, saj jih prodajajo samo v velikih količinah. Zato ob tem velja predvsem nasvet: nakup pri znanem izdelovalcu je zagotovilo za kakovost in dolgo uporabnost izdelka. Pomembno je, da ima vsak toplotni izmenjevalnik tudi posebno varovalo iz cinka, ki nase prevzame vpliv električne nestabilnosti v slani vodi.