Zadnji mesec leta, še zlasti pa božično-novoletni čas, je tesno povezan z različnimi šegami in navadami, ki naj bi posamezniku zagotovile želeno v prihajajočem letu, pa naj bo to zdravje, ljubezen, prijateljstvo, dobra letina, poslovni uspeh ali nekaj tako abstraktnega, kot je sreča. Predkrščansko izročilo priča o verovanju naših prednikov, da je svet okoli zimskega sončevega obrata odprt vsemu dobremu in slabemu. To naj bi bil čas, ko se vračajo duhovi prednikov. V tem času naj bi bilo mogoče napovedati prihodnost in s posebnimi dejanji tudi vplivati nanjo. Številne šege in navade, ki so se ohranile do danes, pričajo o tem, da Cerkev teh verovanj ni mogla izkoreniniti, zato jim je dodala krščansko vsebino. Sejanje žita v plitve posodice na barbarino (4. decembra) po eni od interpretacij priča o nekdanji veri v moč zimzelenega rastlinja. Danes ga imenujemo božično žito in marsikje predstavlja okras jaslic, od 14. stoletja naprej pa z mladim žitom ponekod na veliko noč okrasijo tudi božje grobove v cerkvah. Miklavžev obhod (5. decembra) je povezan z duhovi prednikov in duhovi rasti, ki so nekdaj odločali o prihodnji letini, sčasoma pa so se prelevili v parkeljne in svetega Miklavža. Na lucijino (13. decembra) so se ponekod na Slovenskem še po drugi svetovni vojni ohranili obredni obhodi po hišah, ki naj bi zagotovili dobro nesnost kokoši. Do uvedbe gregorijanskega koledarja je bil to najkrajši dan leta, na katerega so se izvajale številne šege, povezane z vračanjem prednikov, sicer pa sveta Lucija velja za prinašalko luči zoper zimske demone teme. Prav poseben pomen pa ima dvanajsteronočje, čas okoli zimskega sončevega obrata oziroma od božiča (25. decembra) do svetih treh kraljev (6. januarja). Ta čas, ki ga imenujemo tudi božično-novoletni čas, je prekril predkrščansko praznovanje zimskega kresa, ki pa ga je še vedno mogoče razbrati iz nekaterih obredov in šeg. Za vse tri svete večere: božič, silvestrovo in svete tri kralje sta na primer značilna obredno kajenje in kropljenje oziroma blagoslov doma, gospodarskih poslopij, polj in vinogradov. Obredni obhod se izvede v družinskem krogu. Po ljudskem verovanju gre za obrambo pred uroki in drugimi nevarnimi silami, krščanska interpretacija obreda pa govori o prošnji za božjo naklonjenost, srečo in dober pridelek. Postavljanje in krašenje božičnega drevesa velja za protestantsko šego, v Evropi prvič zabeleženo v 17. stoletju, imelo pa naj bi indoevropske korenine. Pred pojavom božičnega drevesa je bilo namreč močno razširjeno krašenje z zelenjem: smrečjem, bršljanom, božjim drevcem, omelo in drugim zimzelenim rastlinjem. Zimzeleno drevo je povezano s predstavo o drevesu življenja. Že dolgo prej, preden je postalo del božiča, pa je pomenilo simbol upanja in veselja. Božično drevo je bilo pri nas prvič postavljeno sredi 19. stoletja v Ljubljani, šele v drugi polovici 20. stoletja pa se je iz mest razširilo tudi na podeželje. Za dvanajsteronočje sta bila značilna tudi čaranje in vedeževanje na različne načine in z različnimi pripomočki. Če naj bi s pomočjo vedeževanja napovedovali prihodnost – vedeževali so predvsem o vremenu, letini, porokah in smrtih –, pa naj bi s pomočjo čaranja vplivali na tok dogodkov in na okolje. Nekateri načini čaranja in vedeževanja so se ohranili do danes in se izvajajo prav v božično-novoletnem času. Tako se je na primer ohranilo vedeževanje s pomočjo figur, ki nastanejo med vlivanjem stopljenega svinca v mrzlo vodo. Primer čaranja po analogiji pa je izvršitev določenega dejanja, ki sproža čarodejne moči; ker velja, da bomo vse leto počeli tisto, kar počnemo na prvi dan novega leta, marsikdo takrat zgodaj vstane. Poleg šeg, navad, obredov in verovanj pa zlasti novoletni čas zaznamuje tudi uporaba različnih simbolov za srečo. Mušnice, pikapolonice, škrati, štiriperesne deteljice, zvonovi, sveče, podkve, dimnikarčki, prašički in nekateri drugi so nepogrešljivi motivi na voščilnicah, s katerimi si voščimo srečno novo leto. Če jih podarimo kot amulete, na primer v obliki obeskov, so apotropejski, kar pomeni, da odvračajo zlo, bolezni in nesreče. Mušnica je simbol dolgega življenja, kot takšna pa je povezana z različnimi nadnaravnimi bitji, ki lahko prebivajo pod njenim klobukom. Takšna bitja so na primer škrati, varuhi zemeljskih zakladov, pa tudi rastlin, živali in znanja. Ponekod se zadržujejo kot hišni duhovi in ljudem, če z njimi lepo ravnajo, pomagajo pri delu, prinašajo pa jim tudi srečo. Podkev je kot simbol sreče in kot zaščitni amulet na Zahodu zelo razširjena. Če sta njena krajca obrnjena navzdol, ščiti pred vplivi demonov in čarovnic, če pa sta obrnjena navzgor, prinaša srečo hiši in njenim prebivalcem. Srečo prinaša tudi dimnikar, kar po eni od interpretacij izvira iz njegove povezanosti z ognjem in ognjiščem, ki je nekoč predstavljalo središče doma, ogenj pa je prinašal rodovitnost in življenje. Vsekakor je bil dimnikar lahko vir družinske sreče, če je hišo obvaroval pred požarom. Sicer pa je še vedno živa vraža, da se moramo prijeti za gumb in si nekaj zaželeti, če srečamo dimnikarja, in želja naj bi se nam izpolnila. Na novoletnih voščilnicah z motivi simbolov za srečo pa skoraj zagotovo ne manjka štiriperesna deteljica. Ta velja za rastlino, ki odganja zle sile oziroma pred njimi varuje ljudi in živali, hkrati pa tistemu, ki jo ima pri sebi, prinaša srečo in uspeh. Čas okoli zimskega solsticija, ko sonce umre in se ponovno rodi, je nekoč veljal za skrivnosten in nevaren čas. Ljudje so se morali pomiriti z duhovi prednikov in z duhovi rasti ter jih pridobiti na svojo stran. Šege, navade, obredi in verovanja, ki so se – nekateri v večji meri, drugi zgolj v obrisih – ohranili do danes, pričajo o tistem času. Hkrati pa nam sporočajo, da nismo tako zelo drugačni od svojih prednikov: z različnimi dejanji še vedno poskušamo vplivati na prihodnost in si zagotoviti srečo. Podobno, kot so to počeli oni, le s to razliko, da se mi pomena svojih dejanj pogosto ne zavedamo. adnji mesec leta, še zlasti pa božično-novoletni čas, je tesno povezan z različnimi šegami in navadami, ki naj bi posamezniku zagotovile želeno v prihajajočem letu, pa naj bo to zdravje, ljubezen, prijateljstvo, dobra letina, poslovni uspeh ali nekaj tako abstraktnega, kot je sreča.