Tako smo v osemdesetih letih dobili prvo učinkovito in varno cepivo proti spolno prenosljivi okužbi – okužbi z virusom hepatitisa B. Z virusom, ki se lahko prenaša tudi z okuženo krvjo in z matere na otroka, je danes po svetu okuženih vsaj 350 milijonov ljudi. V razvitem svetu smo že zelo zgodaj uvedli previdnostne ukrepe pred prenosom okužbe s krvjo in z matere na otroka, največji delež okuženih pa nima nobenih bolezenskih znakov ali se okužbe celo ne zaveda in jo najpogosteje z nezaščitenim spolnim stikom širi dalje. Kronična okužba lahko povzroči kronično vnetje jeter, hepatitis, ki dokazano lahko vodi v odpoved delovanja jeter ali raka na jetrih, petega na lestvici pogostnosti rakavih obolenj v svetu. Z uvedbo preventivnega cepljenja v cepilni program otrok se je zbolevnost oziroma tveganje za nastanek raka na jetrih v teh deželah močno zmanjšalo. V vseh deželah, ki so to cepljenje tudi sistematično uvedle, pa se je bistveno zmanjšalo tudi število na novo okuženih z virusom hepatitisa B. Svetovna zdravstvena organizacija je leta 1991 svetovala vsem državam članicam, naj v svoj nacionalni program cepljenja vključijo tudi cepljenje otrok proti tej okužbi. V Sloveniji smo se pozivu odzvali konec leta 1997 in tako je generacija otrok pred vstopom v prvi razred osnovne šole leta 1998 že bila cepljena proti okužbi z virusom hepatitisa B – sprva misleč, da zaščita traja le sedem ali osem let, danes vedoč, da je zelo dolgotrajna. Nam to zveni nekam znano?