Na sodišču je pripoved o dogodku začel policijski inšpektor, ki se je odzval na Lencelinov klic in z njim vlomil v poslopje. Pritličje je bilo opustelo, v prvem nadstropju pa sta na tleh ležali gospa in njena hčerka z nadvse nasilnimi poškodbami in v luži krvi, ki je bila tudi na stenah visoko do stropa. Hčerka je ležala z obrazom na tleh, imela je dvignjeno obleko in spodnjice potegnjene navzdol ter udarne in vbodne rane po vsem telesu. Gospa Lencelin je ležala na hrbtu, v očesnih jamicah ni bilo oči, iz ust, ki so bila komaj prepoznavna, pa so bili izbiti vsi zobje. Policisti so v krvi našli lasno zaponko, neodprt paket, žensko torbico in koščke razbitega porcelana. Tam so bili tudi kuhinjski nož, kositrna posoda s pokrovko in kladivo - vse okrvavljeno. In kje sta bili služkinji? Policisti so ju našli v njuni sobici, kjer sta se goli stiskali v postelji. Starejša, Christine, je dejanje takoj priznala. V sodni dvorani je povesila oči in se z mrkim pustim glasom spominjala dogajanja: »Ko se je gospa vrnila domov, sem ji povedala, da se je likalnik ponovno pokvaril in da nisem mogla likati perila. Hotela je skočiti vame. Ko sem to spoznala, sem skočila nanjo in prste zasadila v njen obraz ter ji izpraskala oči. Ne, zmotila sem se. Jaz sem skočila na gospodično in ko je moja sestra to videla, se je vrgla na gospo in ji tudi izpraskala oči. Obe sta počepnili, jaz pa sem Policisti so sestri našli v njuni sobici, kjer sta se goli stiskali v postelji. Starejša je dejanje takoj priznala.