Zasedanje Zbora za republiko pod vodstvom dr. Petra Jambreka, dr. Toneta Jerovška, dr. Janka Kosa, dr. Mateja Makaroviča, Nika Grafenauerja, Jožeta Snoja, Tomaža Zalaznika in drugih v natrpani Linhartovi dvorani Cankarjevega doma minuli teden je bilo nekaj, kar je v zadnjih tednih odstopalo od vodilnega medijskega in mnenjskega toka. V nasprotju z opozicijo in s številnimi slovenskimi mediji, v katerih je še danes zaznati miselnost nekdanjega totalitarnega sistema, so razumniki opozorili na dvoličnost tistih, ki zaradi svojih ideoloških omejitev ne vidijo prek svojega praga in bi naredili vse, da bi bilo stanje v Sloveniji čim slabše, v skladu z geslom »čim slabše, tem bolje za nas«. Tako smo lahko slišali, da so številni slovenski mediji še daleč od objektivnosti, da kljub njihovi domnevni »provladni usmeritvi« propagirajo opozicijske politike, da bo treba še veliko narediti tudi na drugih področjih. Recimo zagotoviti večjo možnost izbire na področju visokošolskega študija, na področju kulture, svobodnega podjetništva in podobno. Navzoče v dvorani je s svojim govorom najbolj navdušil nekdanji ustavni sodnik dr. Tone Jerovšek, ki je opozoril, da gonja opozicije zoper koalicijo in vlado ne temelji na dejstvih. »Dejstva so drugačna, trditve ne temeljijo na resnici.« Po njegovo je pravna država ogrožena, ker so mediji nenehno v službi poudarjanja očitanih neresnic. Nedvomno ima nekdanji ustavni sodnik prav. Številni mediji z glavno komercialno televizijo na čelu sistematično napadajo vlado. Pogosto jih resnica sploh ne zanima. Nekako nadomeščajo vlogo opozicije, ki je kljub Pahorjevemu vzponu še vedno v veliki krizi. Dobri makroekonomski kazalniki države ter dober položaj Slovenije v Evropski uniji in svetu jih praktično ne zanimajo. Iz nekaterih povsem nepomembnih, obrobnih dogodkov delajo velike zgodbe. Na slovenskem medijskem področju bodo potrebna še leta, morda desetletja, da se bo stanje normaliziralo, da bodo zrasle nove generacije novinarjev, ki ne bodo obremenjeni z ostanki nekdanjih nedemokratičnih časov.