A kljub pravnomočni sodni odločbi, s katero je sodišče izrecno razsodilo, da mora država v 15 dneh ves zaseženi denar, ki ga začasno hrani Okrajno sodišče v Ljubljani, vrniti, se to ni zgodilo. Zato je tožnica prek svojih pooblaščencev najprej naslovila zahtevo za vračilo denarja na predsednika okrožnega sodišča v Ljubljani Aleša Zalarja, a ji je ta odgovoril, da okrožno sodišče ne more izdati nikakršne odredbe o vračilu denarja, saj se lahko deponirani denar izroči upravičencu na podlagi sklepa sodišča, pri katerem je deponiran, to je okrajno sodišče, oziroma ga lahko to vrne po predlogu tožene stranke, torej države, ali sodnika, ki vodi zapuščinski postopek, če je bil denar sprejet v hrambo v zapuščinskem postopku, medtem ko okrožno sodišče, kot so nam potrdili, z zadevo nima nič. V. d. predsednika okrajnega sodišča Marjan Pogačnik je tožnici odpisal, da je zavezanec za plačilo dosojenega zneska Republika Slovenija, ki jo zastopa državno pravobranilstvo, in ne okrajno sodišče, ki le hrani zaseženi denar in tako kot okrožno sodišče ni stranka v postopku, državno pravobranilstvo pa ji je odgovorilo, da ni zavezanec iz tega naslova in se torej ne more opredeliti glede izročitve zaseženega denarja ... Ko smo pravobranilstvo prosili za pojasnilo, zakaj tožnica še ni prejela zaseženega denarja, nam je generalni državni pravobranilec Lucijan Bembič le kratko odgovoril, da je pravobranilstvo vložilo revizijo na vrhovno sodišče, saj je država prepričana, da odločitvi okrožnega in višjega sodišča nista bili pravilni in zato pričakuje, da bo vrhovno sodišče reviziji ugodilo in tožbo zavrglo oziroma zavrnilo.