Ranljivost je bistveno bolj kompleksen pojem kot posledice klimatskih sprememb, ker je ranljivost po posameznih sektorjih odvisna tudi od naše osveščenosti, pripravljenosti, od vloženega denarja. Konkretno, če omenimo poplave: pri poplavah je bistveno bolj ranljiva država, ki ima velika naselja ob rekah. Ob suši si bistveno bolj ranljiv, če gojiš koruzo na lahkih tleh, ali s poljščino, ki raste poleti, kot če imaš ozimino. Ranljivost določamo tudi sami s svojim razvojem in naravnimi danostmi. Svetovni trend je, da se z nesmotrnimi posegi v okolje povečuje ranljivost. Svet je bil bistveno manj ranljiv, ko je bilo manj ljudi. Ranljivost povečuje torej tudi gostota prebivalstva. Glede na to, da klimatskih sprememb ne bo mogoče ustaviti, bi glavni poudarek moral biti ravno v ugotavljanju, kje smo mi ranljivi, zato ker imamo mogoče napačne strategije poseljevanja, napačne strategije v kmetijstvu, turizmu itd. Zato je najbolje kar pogledati, kaj se nam je v preteklosti že dogajalo - kje nam je vreme že naredilo škodo. Imeli smo poplave, suše, zelene zime in tudi druge ujme. In te izkušnje je treba skrbno analizirati. Ker vreme ne bo tako bistveno drugačno, kot je zdaj, pogostnosti pa se bodo spremenile. Še vedno bo tudi kakšna zelo mrzla zima. Zakaj pa ne?! Toda ne bo več pet mrzlih in pet toplih, ampak bo ena mrzla na devet toplih, recimo. Ranljivost je pač treba naštudirati na obstoječem. Sovražim to, da bi za klimatske spremembe pripravljali neke stvari zelo izven konteksta. Poglejmo, kaj nas udari danes. Letos so nas pozeba, toča, suša, lansko jesen poplave. Skratka, vse smo imeli, pa še leto ni naokrog.