ga. Irska beseda, ki pomeni angel, je aingeal. Ta beseda prav tako pomeni dogorel pepel, ki so ga vzeli iz ognjišča. Pogosto so ga dali otrokom, ki so šli ven ponoči, da bi jih varoval. Rekli so, da predsta vlja angela. Beseda aingeal kaže na to, kako je naše keltsko izročilo združilo duhovnost elementov z duhovnostjo angelov. Predstavljam si, da so angeli duhovi svetlobe in igrivosti. Pogo sto so upodobljeni z glasbenimi instrumenti, na katere igrajo. Nič tiste resnobnosti in omejenosti nimajo, ki pogosto spremlja mrtve religije. Angeli so še posebej prisotni okoli malih otrok. Na zahodu Irske so ljudje vedno verjeli, da so angeli ob otrocih. Ker so bili sveže rojeni iz večnega sveta, so za dojenčke pogosto pravili, da lahko vidijo svoje angele. Če vemo, da imamo močnega in poseb nega duhovnega spremljevalca, nam je to v veliko oporo, da se ne mudimo v lažnih zavetjih nepotrebnih ječ. V svojem angelu imamo toliko zavetja, kolikor ga potrebujemo. Nismo sami. Če bi lahko videli svojo pot z očmi svoje duše, bi videli, da je to svetla pot in da po njej stopamo skupaj s svojim angelom; nismo sami. Kadar nas prevzame osamljenost ali nemoč, je čas, da pokličemo svojega angela, da nam pomaga in vlije pogum. To je nežen predel našega srca, za katerega je naš angel še posebej pristojen in kjer je lahko v pomoč. Kelti so svojim angelom namenili čudovite molitve: SVETIŠČE DUŠE Ti, angel božji, ki si ob meni ker tako je hotel blagodišeči Oče usmiljenja, mili objem, ki obdaja Sveto srce, da bi obkrožil svetišče moje duše to noč, oh, da bi obkrožil svetišče moje duše to noč. Varuj me pred vsem gorjem in nevarnostmi, obdaj mojo pot čez ocean resnice, prosim te, postavi predme svojo čisto luč, o svetli, prekrasni angel na prav to noč, svetli, prekrasni angel na prav to noč.