Mirsada Beg se s sodnimi mlini bori za svojega sinka, ki so ji ga odpeljali. Prepričana je, da so za njene mile prošnje gluhi policisti, sodniki, socialni delavci; le zato, ker pač ni Slovenka. Ko je pretresljivo zgodbo Mirsade v Nedeljcu prebrala Tetyana Machek, nas je poklicala in povedala, da Mirsadi trdno verjame in da ji je vlila pogum, da se izpove. Verjame, da ji je mož odpeljal otroka, in še bolj, da ji vse inštitucije slovenske države nočejo pomagati, da bi prišla do svojega sinka. Verjame, da ščitijo očeta, ker je Slovenec, in zatirajo Mirsado le zato, ker je Bosanka. Tetyana je namreč Ukrajinka in trdi, da doživlja podobno, če ne še hujšo usodo. Tepli so jo, posiljevali njo in njeno mladoletno hčerko, jima grozili z izgonom, pripravljali prodajo v Turčijo. Dolga leta sta vpili na pomoč, pa jima ni nihče prisluhnil. Ker sta Ukrajinki, je prepričana Tetyana. Mirsadina novoletna želja je potemtakem razumljiva: »Želim si živeti s sinom, želim si, da bi nobena mati na tem svetu ne doživela, da jo kruto ločijo od otrok. Želim si, da bi si bili pod tem soncem vsi enaki!«Da bi nasitili lačne