»Tudi sama sem imela psa, ki je bil po osnovni genetiki nevaren – torej dominanten in nepredvidljiv. Nikoli ni nikogar poškodoval in nikoli ne bi nihče verjel, da je lahko nevaren, saj je bil videti pravi mucek – lahko si ga vlekel za rep in vsak ga je lahko pobožal, lahko je bil spuščen v množici ljudi in med psi, ker je bil odlično socializiran in šolan. Kljub temu je moral biti vsako desetinko sekunde pod nadzorom. Ves čas sem morala imeti pod nadzorom vse, kar bi se lahko nepričakovanega zgodilo v okolju in hkrati predvideti, kaj si misli pes, še preden bi se ta odzval na neko situacijo. Genetike ni mogoče povsem spremeniti, lahko jo samo zamaskiramo.