Danes je naš sogovornik drugačen, živi brez droge, kriz zadnji dve leti nima več, tudi trepetanja ni več. Srečanja z bivšimi narkomani ga ne prizadenejo (zase pravi, da je volk samotar, ki na družbene anomalije gleda dosti bolj kritično kot nekoč), ve, da je danes njegov svet drugačen od tistega, v katerem je sam živel kot narkoman. Iz njegove generacije uživalcev ni več nobenega med živimi. Za svoji hčerki se ne boji, da bi zašli v svet drog. Družba bi po njegovem morala več narediti pri strokovnem predstavljanju nevarnosti, ki jih prinaša droge, dosti premalo namreč vlaga v preventivo. Ko je potrebna kurativa, je že prepozno.