nom. Koran je pravice spolov prevesil in zakoličil daleč v korist moškega. Med drugim je možu dovolil imeti do štiri žene - pod pogojem enakega postopanja z vsemi ženami - in poleg tega seksualne odnose s svojimi osebnimi sužnjami ne glede na število. Že v 7. stoletju, prvem stoletju po islamskem šteju, je ulemam, islamskim učiteljem prava, uspelo segregacijo spolov z omejitvijo števila žena v hišnem »gospodinjstvu« uveljaviti kot družbeno pravilo. Za moške, ki niso sodili v družino, je bil odtlej ženskam določeni del hiše haram, prepovedan. S tem so bile podane pravne in družbeno veljavne osnove haremskega bistva v islamskem prostoru. Vzor za vladarjev harem s stotinami suženj, ki so jih stražili evnuhi, so bile »ženske hiše« perzijskih Sasanidov, katerih dvorno kulturo so prevzeli islamski zavojevalci. Tako se močno čutno obarvani opisi raja v Koranu berejo, kot da bi jih navdihnile pripovedi o pravljičnih dvorih perzijskih velikih kraljev in njihovih »ženskih hišah«. Kot nebeško plačilo za bogu všečno življenje so vernim moškim obljubljali hurije, device, ljubke in erotične lepotice, ki ne morejo nikoli izgubiti nedolžnosti, voljna bitja, ustvarjena le za telesno in duševno ugodje moškemu.