Mislim, da je, ker nadaljuje prakso prejšnjih. Ena od sprememb v našem alternativnem programu bo, da je treba politiko, koliko je to mogoče, umakniti iz sfer, kjer je samoregulativa uspešnejša od vmešavanja države. Nova oblast je svoj položaj razumela narobe, da je treba najprej v svoje roke dobiti vse vzvode moči, tudi v gospodarstvu in drugje, da bi šele potem lahko spreminjala razmere. Jaz mislim ravno nasprotno. Šele z umikom politike s teh področij se lahko vzpostavijo normalni pogoji za spremembe. Toda, realno gledano, zdajšnja oblast je v opoziciji čakala dvanajst let, zato je morda mogoče razumeti njene apetite po obvladovanju vsega?Tisto, kar je narobe, je to, da je ta vlada tako dosledna pri dedovanju slabe tradicije prejšnje. Kjer je le mogoče, je na položaje nastavila politično lojalne ljudi. To smo poznali že prej, le da je ta vlada napovedovala novo pot, koraka pa lepo po stari. Upam si napovedati, da bomo mi poskušali ravnati drugače, čeprav so skušnjave seveda velikanske, a se jim bo treba upreti. Dva ključna vzvoda oblasti sta Kapitalska in Slovenska odškodninska družba. Če pridete na oblast, si ju ne boste poskušali podrediti?Nikakor ne. Če bi hoteli spremeniti zdajšnji sistem delovanja družb, bi morali spremeniti zakon. Pregleden umik politike iz gospodarstva je sicer nujno potreben, a to ne pomeni brezglavega prodajanja srebrnine. Državne deleže je treba prodati povsod tam, kjer bi s tem lahko prišli do boljših poslovnih učinkov, večje zaposlenosti in tako naprej. Mi bi, kot mi svetujejo svetovalci, zagotovo šli v prodajo državnih deležev bolj odločno. Kdo so ti svetovalci?To niso samo ljudje iz mojega sveta ali vodje strokovnih odborov stranke, to so tudi ljudje, ki niso blizu stranke. Ne bi rad omenjal njihovih imen, čeprav sem jim neskončno hvaležen. So znani ekonomisti, tudi tisti bolj liberalno usmerjeni. Kriminala je vedno več. Ali policija potrebuje več pooblastil v boju z njim?Nisem strokovnjak za te stvari. Mislim sicer, da nekaj sprememb potrebujemo, čeprav ta vprašanja v našem programu niso v ospredju. V prihodnje se moramo posvetovati s strokovnjaki, kakšne bodo naše opredelitve glede tega. Eno od pomembnih predvolilnih taktičnih vprašanj je pokojninska reforma. Kaj boste storili?Rad bi pri tem povedal, da sem bil eden redkih, ki smo leta 2005 nasprotovali vladni odločitvi o spremembi sistema usklajevanja pokojnin, s katero je vlada povečala njihovo valorizacijo. V bistvu je šlo takrat, po mojem, za protireformni ukrep. S strani upokojencev sem zato požel hude kritike, češ da ne razumem njihovih pravic. Ne gre zato. O pokojninski reformi sem se veliko pogovarjal s strokovnjaki – dvakrat tudi z njenim avtorjem Antonom Ropom – in prišel do spoznanja, da ni razlogov za preplah. Toda zato ni treba na ta preplah čakati. Potreben bo nov medgeneracijski sporazum, da ne bodo kasneje potrebni radikalnejši ukrepi. Država mora misliti tudi na tiste, ki vstopajo na aktivno življenjsko prizorišče, na študente in iskalce prve zaposlitve. Je Anton Rop ključni človek pri pisanju alternativnega programa? Tone Rop je postal svetovalec pri pisanju tega programa. Za to sem se odločil, ker je pripravljal program vlade leta 2000 in človeka s tako dragocenimi izkušnjami ne gre izpustiti iz kroga, s katerim sodeluje. Naj ponovim vprašanje: je Anton Rop ključni človek ali samo eden od svetovalcev?Ni ključni. Za pripravo tega programa sem odgovoren jaz kot predsednik stranke. In sam usklajujem vse glavne aktivnosti. Drugače pa pri pisanju sodeluje veliko ljudi. Pripravili so že oceno stanja v državi, ki obsega 94 strani in v kateri smo se izognili le ocenjevanju te vlade. Povzetek bo tudi javno objavljen. Opravka imamo z dvema rekordoma. Vlada se hvali z rekordno gospodarsko rastjo, mediji in del opozicije na drugi strani odkrivajo, da smo Slovenci tudi rekorderji v večinoma prisilnem garanju. Kje so torej meje napredka?Že prej sem opozarjal, da je treba biti v ocenah realen. Dejstvo je, da Slovenija beleži rekordno stopnjo gospodarske rasti, čeprav na to vpliva tudi niz naključnih dejavnikov. Kakorkoli že, je vlada dobro izrabila konjunkturo, ki je v Evropi. Niso bile vse države tako uspešne. Tudi z inflacijo smo lahko zadovoljni, enako z zelo nizkimi stroški prevzema evra. Zaposlenost se povečuje, čeprav ne dosega želenih 70 odstotkov, kot je zapisano v strategiji razvoja. Na drugi strani opozarjajo na nevarno prikrito zadolženost, in to je, kot me opozarjajo strokovnjaki, ena naših večjih nevidnih težav. Ali res mislite, da je blaginja to, da ljudje delajo deset, dvanajst ur na dan? Vsem nam je popolnoma jasno, da s ceno delovne sile in večjo intenzivnostjo ne moremo biti dolgoročno konkurenčni. Zato se odpira vprašanje, koliko in na kakšen način sme in mora politika pomagati z zakonodajo, da makroekonomsko še bolj odpre naš gospodarski prostor za domače in tuje naložbe. Davčna reforma je šla v pravo smer, samo korak premalo. Še naprej jo bo treba prilagajati in še naprej razbremenjevati gospodarstvo. Slovenska država je draga in predstavlja velik strošek. Tu bo treba izvesti tudi kakšne nepopularne ukrepe. Imate premierske ambicije ali ne? Ne gre za to, da bi razmišljal, kot mi je pripisoval del javnosti, da se odločam o tem, ali bi hotel biti predsednik države ali vlade. Sem, kot veste, zelo samoljuben in nečimrn človek, ampak da bi bil tako nadut in razmišljal na tak način, pa nisem.Se lahko zgodi, da socialni demokrati zmagate na volitvah, vi pa mandat za sestavo vlade prepustite komi drugemu? Ne vidim razlogov za kaj takega. Če torej zmagate, bo premier Borut Pahor? Da.Ali lahko naštejete dve stranki, ki bi lahko bili partnerici v vladni koaliciji? Ne, ne bom jih našteval, ker smo se na klavzuri decembra lani odločili, da pustimo vrata odprta. Merilo za nas je, da bi bila morebitna koalicija, v kateri bi sodelovali, programsko dovolj sorodna in bi imela jasne cilje ter prednostne naloge za štiri leta in bi zmogla sestaviti kompetentno vladno ekipo. Če ni mogoče konkretno govoriti o zaveznikih, ali morda lahko poveste vnaprej, s kom ne bi sodelovali v koaliciji? S SNS, na primer?Ne, ker gre za isti kriterij. No, treba je počakati na volilni izid. Je mogoč neke vrste zgodovinski kompromis? Kaj mislite s tem?Koalicijska kombinacija, ki doslej ni bila zares izvedena, je ta, da bi vlado sestavili največja opozicijska in največja vladna stranka, torej SD in SDS? Če bi ugotovili, da je to koalicija, ki bi izpolnila neka visoka pričakovanja, ji ne bi nasprotovali, toda razloge za tak korak bi morali javnosti jasno in glasno pojasniti, da ne bi prišlo do vtisa, da nam gre zgolj za cenene apetite po oblasti. Ko ste bil predsednik parlamenta, ste govorili, da je državni zbor tisti prostor, kjer se mora ob soočanju argumentov oblikovati politika. Boste, če pridete na oblast, zdaj prevladujočo logiko zgolj glasovalnega stroja obrnili v to smer?Moramo biti stvarni. Analitiki nad sodobnim parlamentarizmom niso navdušeni. Ugotavljajo, da parlamenti niso prostor, kjer bi se na predlog vlade dokončno oblikovala posamezna odločitev, da žal ostaja zgolj prostor, kjer vlada dobiva podporo za svojo politiko. Ta deficit je opazen tudi pri nas in se ni začel z zdajšnjo vlado. Slovenija najbrž pri tem ne more biti izjema. Se pa bom potrudil, da bi bila vlada, ki bi ji predsedoval, bolj dovzetna za argumente opozicije.Boste na mesta, kjer je izvolitev za poslanca skoraj zanesljiva, postavili mlajšo strankarsko gardo?Eno od glavnih meril za postavitev na kandidatno listo bo izvoljivost. Imamo tudi sposobne osebnosti, ki bi jih z veseljem videli v poslanskih klopeh, toda ljudje, volilci, jih ne vidijo tako. S tem je treba računati. Se bomo pa potrudili prihodnje leto javnosti predstaviti bistveno širši izbor uglednih imen, kot smo jih bili sposobni v preteklih letih. Pogovori že tečejo. Predsednik vlade je na zadnji državni proslavi omenil tri imena. Ime ene institucije, Novo revijo, ter dve osebni imeni, dr. Jožeta Pučnika in brigadirja Krkoviča. Če bi imeli na državni proslavi možnost navesti tri imena, koga bi omenili?Ko sem imel kot predsednik državnega zbora prvi govor, sem omenil nesporne zasluge Demosa za samostojno in demokratično državo. Priznavam pomen Nove revije, vendar bi lahko omenil tudi Mladino, nova družbena gibanja, Radio Študent. Ali pa, konec koncev, liberalno krilo partije. Spomnite se lahko moje odločitve glede žalne seje državnega zbora, posvečene dr. Pučniku. Jože Pučnik je nedvomno nestor slovenske osamosvojitve. Zasluži si priznanje in mesto v zgodovinskem spominu. Za to se je treba potruditi. e bi bila industrija stavnic v Sloveniji bolj razvita in bi imela več domišljije, bi na stavnici moralo kotirati tudi vprašanje: kako se bo odločil Borut Pahor? Gre na predsedniške ali parlamentarne volitve? Odločitev je objavil pred tednom dni, ko je na dnevu stranke sporočil, da gredo skupaj na parlamentarne volitve.