Svetniki vladajoče mestne oblasti iz vrst LDS in ZLSD so pred počitnicami sprejeli sklep o prodaji deleža v monopolni družbi Geoplin, hkrati pa so kupili lastniški delež v TE-TOL. Povedano natančneje, potrdili so sklep o zamenjavi deležev. Državnemu deležu v TE-TOL se je sredi junija vlada odrekla, mestni svetniki iz vrst opozicije pa takšnemu sklepu odločno nasprotujejo. Pravijo, da mestna občina Ljubljana (MOL) kupuje delež v podjetju, ki si niti kratkoročno niti dolgoročno ne more obetati visokih dobičkov, hkrati pa se odreka deležu v Geoplinu, to je družbi, ki ustvarja velike dobičke. Vladajoča mestna elita jim niti tokrat ni želela prisluhniti, čeprav so opozicijski svetniki dokazovali, da bo zamenjava, tudi kar se tiče donosnosti, občini prinesla veliko škodo, in je zamenjavo deležev v celoti podprla. Vnovič se je izkazalo, da zamenjavo deležev podpirajo v LDS in delu ZLSD, v posel pa je spet (podobno kot pri nakupu SIB) vpletena Metka Tekavčič, mestna svetnica, predsednica OO ZLSD v Ljubljani. V igri so še Energetika, Gorenje iz Velenja in Istrabenz. Vsi trije so podpisali posebno pogodbo, s katero so sklenili konzorcijsko partnerstvo pri kandidiranju za nakup deleža Geoplina. Poznavalci razmer zatrjujejo, da je interes za nakup s strani Istrabenza in Gorenja v monopolnem položaju, ki si ga obetata obe družbi, sicer pa to nakazuje tudi predlog pogodbe med vsemi tremi gospodarskimi družbami. Ta se bo odrazil pri nakupu energentov za TE-TOL, kot sta premog in plin, in pri distribuciji z električno energijo. Monopol bo seveda oblikoval ceno za nakup energentov in za distribucijo, posledično pa obe družbi pričakujeta velike zaslužke. Svetniki iz vrst mestne opozicije opozarjajo, da bo načrt uspel zaradi velike politične podpore in pritiskov vladajočih političnih strank (LDS in ZLSD) pa tudi naivnosti nekaterih. Pri tem bodo posamezniki izredno obogateli. Prepričani so, da je zamenjava deležev v Geoplinu za delež v TE-TOL za Ljubljano škodljiva. Pri tem so svetniki vnovič spomnili na dogajanja pri nakupu večinskega deleža Slovenske investicijske banke (SIB), kjer je Energetika izgubila najmanj 3,5 milijarde tolarjev. Spomnimo se tudi na to, da je bil v glasilu MOL objavljen obširen članek z naslovom Mestna banka - velika pridobitev za Ljubljano. Takrat so mestne oblasti ljubljanskim gospodinjstvom sporočale, da "se je občina odločila, da JP Energetika kupi banko SIB, saj je ocenila, da bo tako laže in hitreje izvajala poslovne projekte. Med temeljnimi argumenti za nakup banke so bili pravilno usmerjanje denarnih tokov mesta in podjetij v lasti mesta, možnost bolj kakovostnega servisa za prebivalstvo in podjetja ljubljanske regije, organiziranje različnih skladov, ki bodo spodbudili celovit razvoj regije, in predvsem izvajanje stanovanjske sheme na območju regije. Z nakupom banke se Ljubljana pripravlja tudi na vstop Slovenije v EZ".