Podjetju za predelavo keramike Kili iz Liboj - direktor je Srečko Šrot - je vlada odobrila 467 tisoč evrov državne pomoči. Prošnjo Kilija je najprej odobrila pristojna medresorska komisija pod vodstvom Marije Zagožen, soproge Jožeta Zagožna, med vzroki za težave Kilija pa je bilo tudi slabo vodenje proizvodnje brez upoštevanja zahtev trga. Denar je država Kiliju, ki je šel leta 2005 čez prisilno poravnavo, nakazala 30. novembra lani, po tem ko so lastniki Kilija izpolnili zahtevo države in Kili dokapitalizirali z 92.222 evri. Koliko od tega sta vplačala brata Boško in Srečko Šrot, včeraj nismo izvedeli, verjetno pa več kot proporcionalnih 46.140 evrov; iz baze GVIN namreč izhaja, da sta brata Šrot ob Jerneju Osoletu zdaj edina lastnika Kilija (pred dokapitalizacijo je bil Boško največji, 32,9-odstotni lastnik Kilija, Srečko in Osole pa sta imela po 19,3 odstotka). Večinski delež državne pomoči je bila nepovratna subvencija za ohranitev 168 delovnih mest v Kiliju in hčerinski invalidski družbi Likei (258 tisoč evrov ali tri minimalne plače na zaposlenega), preostalih 209 tisoč evrov pa je bilo dolgoročno posojilo (za sedem let z dveletnim moratorijem, obrestovano šestmesečni EURIBOR plus 0,25 odstotka). Ali bo Kili posojilo, ki ga mora začeti vračati prihodnjo jesen, lahko odplačal brez unovčitve poroštva (država je vpisala zastavne pravice na premoženju Kilija), od Srečka Šrota nismo izvedeli; v Kiliju ga, ko smo klicali, ni bilo.