Prebudila sem se hrbtno na kavču, razširjenih nog, vlažni smrček spokojno dremajoče Negre na mojem trebuhu. Večino sobane je zavzemalo rustikalno zbito omizje, prekrito s prej ležečo kot stoječo steklovino. Na steni je visela ura s kukavico, ki ji je sredi skovika pobralo glas. Ptič je bingljal iz odprtih dverc, minutni kazalec je bil odlomljen. Pod njim je počival televizor, ekran je bil oblepljen z Doorsi, Stonesi ter silikonsko prsatimi nagicami. Zraven je slonela Darkova kitara. Vstala sem in klicala čez celo hišo, v prazno. Odkorakala sem v nadstropje in po vrsti odpirala vrata. V prvi sobi je na umetelno izrezljani zakonski postelji ležala gola žimnica, v naslednji je bila postelja pogrnjena, tu, se je zdelo, se Darko prevrača nemiren v snu. Tretji prostor je bil ropotarnica. Ob vajeni sliki kaosa sem hitro zasunila duri in v pritličju, ustrezno dogovoru, začela pospravljati. Zbrala sem čaše, znesla flaše na kup pod stopnicami, postrgala vosek in ostanke jedi z miz, a ko sem stopila v kuhinjo, me je zapustila smelost. Tam vnašati red bi prehudo obremenilo negodno delovno vnemo. Odločila sem se za zajtrk v slaščičarni.