Da je mrežni marketing povsem legalna in po svetu uveljavljena oblika prodaje, se strinja Janez Damjan, višji predavatelj za trženje na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Je pa tudi precej specifična. »Pravzaprav ni enoznačnega pomena, kdo so ljudje, ki se lotevajo posla, kot je na primer Amwayev. Eni se vključijo v mrežo, ker so v njej tudi njihovi bližnji, ki so sorazmerno uspešni. Drugi so bili že prej prodajalci oziroma komercialisti in so svoje znanje le prenesli na drug posel. Skupina, ki najbolj vzbuja domišljijo, pa so ljudje, ki prej niso bili najbolj uspešni pri delu, v okviru podjetja, ki se ukvarja z mrežnim marketingom, pa presenetijo sebe in okolico. To so bolj šibke osebnosti, manj samozavestne, ki pa v sistemu nenadoma najdejo podporo. Nekdo drug jim postavi pravila in cilje. Vodje so jim na razpolago, jih spodbujajo ... Celoten sistem lahko spominja celo na religijo, kjer imaš podrobna pravila, kaj se sme in kaj ne. Za ljudi, ki so šibkejši in vodljivi, je takšen sistem dober, če pa je nagrada denar, postane tovrsten posel lahko njihova idealna priložnost.« Kot pravi Damjan, je s stališča družbe oprijetje takšnega posla in uživanje v njem lahko veliko boljša možnost, kot pa biti brez službe oziroma nezadovoljen na delovnem mestu. »A tu gre tudi za obliko odvisnosti, za žrtvovanje osebnosti, ki postane del sistema, stroja, kar lahko vodi tudi v izgubo identitete.«