Cilje bi lahko razdelili na kratkoročne oziroma tekoče in dolgoročne. Med prve spada izmenjava predstav in umetnikov med gledališči in festivali, vključenimi v mrežo, na primer preko koprodukcij, in seveda še vrsta manjših, a po mojem mnenju zelo pomembnih stvari, kot so denimo promocija lastne kulture, oblikovanje ustreznih kontekstov in festivalskih prostorov – recimo bienalnega festivala NETA, ki bi bil vsakič v drugi državi – ter druge manjše poslovno-kulturne poteze. Predvsem pa se mi zdijo pomembni dolgoročni cilji. Nekatere od zamisli, ki sem jih ponudil, zahtevajo določeno posodobitev v zasnovi mreže in v medsebojni komunikaciji med njenimi člani – gre vendarle za zelo velik evropski projekt s številnimi ustanovami – pa tudi bolj dejavno sodelovanje med njimi kakor doslej. Temeljni pogoj za njihovo izvedbo pa je, razumljivo, pridobitev zadostnih finančnih sredstev; v tem pogledu članarina v združenju ne bo več zadostovala, zato smo se s svojim programom prijavili tudi na evropske razpise – pogoje izpolnjujemo, saj so v mreži NETA tudi ustanove iz Italije in Nemčije, ne gre le za zavode iz vzhodnoevropskega prostora.Lahko o teh dolgoročnih načrtih poveste kaj več?