Gašperjeva turnirska knjiga je lep umetniški predmet. Nekatere podobe so celo zabavne: prikazujejo pogumne viteze na konjih, v sedlu, pa tudi ko so premagani na tleh, kleče ali leže. Dokument takratnega časa vsebuje kopico lastnoročnih vpisov pomembnih ljudi iz srede 16.stoletja. To je knjiga o treh znamenitih ljudeh – o Gašperju in sinu Jakobu Lambergarju ter o kralju Maksimilijanu. Knjiga o smislu njihovih življenj, o prijateljih, zabavah in o službah. Celo o sinovem zavidanju očetove slave. O miselnosti poklicnih vojakov in plemičev, humanistov in zdravnikov, o njihovih bojih, bojazni in pogumu, o malo znani vojaški preteklosti slovenskega plemstva. Predvsem je to zgodba o mitu, o vitezih, ljudeh, ki so bili z gledišča zdajšnjega časa skoraj idealni ljudje, v resnici pa pravi norci. Zgodba o ljudeh iz skoraj pravljičnega časa bojevnikov. Zgodba o častnih bojevnikih, ki jih ni več, in zgodba o iskanju izgubljenega časa, ki so si ga vroče želeli ohraniti Maksimilijan in prijatelji. Vedeli so, da le knjižni zapis, kiparjev izdelek, kamnito klesanje in slikarska podoba ostanejo (skoraj) večno. Zato so hoteli zapisati in obdržati zgodbo o vrtenju časa nazaj in ponovni prevladi zlatega viteštva. Vendar je na koncu ostala le pripoved o koncu nekega mita in obdobja, ki nam tudi danes lahko razvnema domišljijo ter nas vrača v stare čase. Okusite del duha tistega časa tudi vi – z obiskom gradu Kamen ali pa z listanjem po kakšni stari knjigi. Mogoče lahko Gašperjevo knjigo najdete tudi v vam bližnji knjižnici.