Vitezi so se na turnirjih borili na konjih, osnovna oblika njihovega boja je bil nalet v polni hitrosti in udarec s konico 4-6 metrov dolgega kopja, z namenom zbiti nasprotnika s sedla. Konj in vitez sta morala biti za takšen spopad vrhunsko pripravljena in usklajena, še posebej konj je moral eksplozivno štartati, hitro pospeševati, v trenutku trka obeh vitezov pa je moral ohraniti stabilnost in smer. Če sta se borca znašla na tleh, sta nadaljevala boj z mečem ali drugim orožjem. Praviloma to ni bil spopad na življenje in smrt, če pa se je boju za prestiž pridružila maščevalnost, ljubosumnost ali kaj podobnega, je lahko šlo do konca. Turnirji so bili predvsem treh vrst. Buhurt je bila množična borba dveh skupin na označenem terenu in s topim orožjem. Ujeti nasprotnik se je moral odkupiti z denarjem, sicer so mu vzeli konja. Tjost je bil najbolj klasična oblika dvoboja dveh vitezov na konjih in s kopji. Zlomljena kopja so za naslednji spopad zamenjali z novimi. Spodbuden podatek o vitezu je bilo že število zlomljenih kopij. Poraženca je nato zamenjal nov tekmovalec, dokler ni bilo nikogar več, ki bi bil kos zmagovalcu. Turnei pa je bil mešanica buhurta in tjosta: na preglednem terenu sta si stali nasproti dve vrsti vitezov, borili pa so se vsak s svojim nasprotnikom.