Šestica je v prvi vrsti popolno število, “numerus perfectus”, ki ima tako v antični kot v krščanski ikonografiji izredno pozitivno simboliko. Že pri pitagorejcih je bila visoko spoštovana zaradi redke lastnosti, da je obenem seštevek in zmnožek vseh svojih deliteljev, ki sta hkrati izražena kot zaporedje prvih treh števil (1 + 2 + 3 = 6 = 1 x 2 x 3). Dodatna odličnost izhaja iz tega, da je šest zmnožek prvega sodega (2) in prvega lihega (3) števila. Ker dve predstavlja ženski, tri pa moški princip, pomeni šest skladno ujemanje teh dveh nasprotnih in dopolnjujočih se načel. Iz tovrstnih lastnosti so se razvili zgoraj omenjeni simbolni pomeni, ki se vrtijo okrog motiva popolnosti, skladnosti in dovršene uravnoteženosti ter so značilni za pitagorejsko-platonsko tradicijo, iz katere so pozneje prešli v židovsko in krščansko številčno simboliko.